Na našem spletnem časopisu bomo od danes naprej dodali novo rubriko Savus versus. V njej bomo predstavljali poezijo, ki je tako ali drugače povezana z Zasavjem. Predstavljali bomo pesnike, ki izhajajo iz naših koncev ali pa so se v življenju tako ali drugače dotaknili Zasavja. Izbirali bomo med avtorji, pesniki, ki se lahko ponašajo s svojo zbirko pesmi, tudi tistimi, ki so pesmi izdali v skupni knjigi pesmi.
Kot zadnja zasavska knjiga pesmi je izšla zbirka z naslovom Pesek duš. Izdal jo je Javni sklad RS za kulturno dejavnost, območna izpostava Trbovlje. Pesek duš je knjižni prvenec Simone Solina. In prav Simona Solina bo urejala našo novo rubriko na www.zasavc.net Savus versus.


Simona Solina

zasavskih5-simona-solinaSimona Solina se je rodila leta 1971 v Trbovljah, kjer tudi živi. V Trbovljah je obiskovala osnovno in srednjo šolo naravoslovno – matematične usmeritve. Diplomirala je s področja virov pitne vode Zasavja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaključila študij geografije in zgodovine.

Od leta 1897 do 1999 je poučevala geografijo na Gimnaziji in srednji ekonomski šoli Trbovlje, nato se je zaposlila v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje, v kateri je od leta 2010 direktorica. Je višja bibilotekarka, članica Društva bibiliotekarjev Celje. Aktivno je vključena v delo Združenja slovenskih splošnih knjižnic. Predana je knjigi. Svoj čas posveča z različnimi prispevki in sodelovanjem v lokalnih medijih (intervuji, pogovori, predstavitve knjig in avtorjev, spremne besedem, predvečeri Vilenice v Trbovljah) promociji branja in bralne kulture. Še vedno poučuje. Na Zasavski ljudski univerzi geografijo, v projektu izobraževanja zapornic v Sloveniji pa si je pridobila naziv kompetentni učitelj za izobraževanje oseb na prestajanju kazni zapora in po njem.

Je članica Društva za podvodne dejavnosti Trbovlje. Njeni največji ljubezni sta hčerka in morje.

Oktobra 2015 je izšel njen knjižni prvenec, zbirka pesmi  Pesek duš. Iz njega objavljamo pesem Burja.

Vir: predstavitev v knjigi Pesek duš

Marko Planinc


Burja

Ko me veter poljublja,
se svet zavrti
in v divjem plesu milino obljublja.
Ko me veter poljublja,
prepuščam mu svoje lase,
po licih potujejo vetrne solze.
Ko me veter poljublja,
zapiram oči,
prepuščam mu sanje,
da jih odnese, ponese, zvrtinči
in v večnem pričakovanju odloži tam,
kjer misel je moja, ki njemu pripada.
Po letih preteklih še vedno vsak dan.

Simona Solina