Krajevno skupnost Ravenska vas v tem mandatu prvič vodi predsednica Saša Jerman. Rojena Zagorjanka pravi, da se najbolje počuti na hribu nad domačo hišo. V svojem prvem mandatu kot predsednica želi povezati krajane in jim zagotoviti urejeno cestno infrastrukturo.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za predsednico KS?

Verjetno zaradi tega, ker sem zelo malo doma in ker mogoče občutim malo slabe vesti do vseh mojih. Pa zato, ker bi se mogoče dalo narediti še kaj več kot do sedaj. Seveda pa ni nič brez denarnih sredstev, tako da jih bo treba dobiti.

Kakšni so vaši načrti?

Idej je več – od tega, da je potrebno ljudi malo bolj povezati med seboj, torej socialni, družabni element, do urejanja infrastrukture. Smo namreč krajevna skupnost, ki je najbližje zagorski občini, in tudi zato je primerno, da je infrastruktura ustrezno urejena, takšna, da jo lahko ljudje normalno uporabljajo. Govorim seveda o cestah. Želimo si tudi, da letos dobimo optiko, da smo z internetom povezani malo bolj kvalitetno, kot do sedaj. Tretja želja pa je vezana na športne aktivnosti za mlade, na kulturo, da začnemo razvijati tudi to. To je to za začetek, čas pa bo pokazal, kaj od tega je realno in v katero smer se bodo odpirale stvari, na primer turizem, pohodništvo in tako dalje.

Na kakšen način se lotevate povezovanja krajanov?

Na različne. Poleg športnikov je zelo aktivno gasilsko društvo, na področju povezovanja so zelo dejavni. Absolutno pa bi se dalo krajane povezovati tudi na druge načine, s kakšnimi predavanji, kulturnimi predstavami, srečanji za kakšne posebne skupine, recimo mlade ali starejše, pevskimi zbori in tako dalje.

Kateri so vaši glavni izzivi?

Glavni, za katerega seveda verjamem, da je v vseh KS enak, je denar. Če bodo ideje prave, se bomo uspeli z občino dogovoriti za kakšna denarna sredstva. Mogoče se bomo soudeležili kakšnega razpisa na evropski ali slovenski ravni, seveda pa je to definitivno pogoj za izvedbo kakšne večje finančne zadeve.

Kako sodelujete z občino?

Trenutni mandat je odprt komaj pol leta. Sodelovanje z občino je bilo, kar se župana tiče, že do zdaj zgledno, je pa vprašanje, kako bo šlo naprej. Ni dovolj samo župan – potrebno je seveda izpogajati svoje, kar se tiče ostalih področij in zadev in verjamem, da lahko tudi na tem področju kaj naredimo. Na začetku mandatov moramo biti optimistični (nasmeh).

Kako se krajani odzivajo na vaše pobude?

Zaenkrat kar v redu. Letos smo imeli večjo čistilno akcijo. KS ima 250 krajanov, kar ni veliko, čeprav nismo najmanjši v Zagorju, in te akcije se jih je udeležilo približno 20 odstotkov, kar je zelo pozitivno. Imeli smo tudi tradicionalni prvomajski pohod ob prazniku KS.

V vaši KS živi najbolj znan slovenski ekolog Uroš Macerl. Kakšna je splošna naravnanost KS glede varovanja okolja?

Izkušnja krajanov Ravenske vasi glede Lafargea je zelo konkretna. Še zdaleč to ni izkušnja samo enega krajana, ki je pač najbolj znan – če bi sledili številu klicev na center za obveščanje v res kritičnih dneh, lahko vsak človek dobi občutek, da je bil to resnično zelo velik problem. Ocenjujem, da je še vedno, ker ni nobenih konkretnih analiz, kaj od tega je ostalo v zemlji. Gre za precej ruralno območje, kjer si praktično vsak solato pridela sam. Ne vemo še, kakšen bo resnični vpliv na življenje in zdravje ljudi, dejstvo pa je, da so ljudje, kar se tiče rakavih obolenj, v KS precej izpostavljeni. Nimam natančne statistike in ne vem, ali je povprečje pri nas višje, ampak dejstvo je, da so ta obolenja pri nas zelo pogosta. Ne upam trditi, da je razlog samo Lafarge – vendarle vemo, da je bila cementarna vrsto let na tem območju, je pa vprašanje, ali je energent, ki so ga uporabljali, bil ves čas resnično to, kar so trdili. Srčno upam, da tega objekta ne bodo nikoli več uporabljali tako, kot so ga.

Kako so urejene ceste v KS?

Definitivno je občinska cesta precej problematična, sploh na delu med Ravensko vasjo in Slačnikom. Zgradili so jo krajani, z delom na trasi in samoprispevkom – mislim, da je bil to eden zadnjih samoprispevkov, če ne v slovenskem merilu, pa zagotovo v zasavskem. Od tega je 30 let. Cesta od takrat ni doživela nobenih sprememb, prenova je resnično nujna. Hkrati je cesta na določenih odcepih nevarna, potrebno bi bilo narediti oporne zidove in zaščitne ograje. Kar pa se tiče krajevnih cest, pa so tudi te na določenih odcepih, kjer je narava naredila svoje, potrebne prenove.

Na kaj ste kot predsednica v svoji KS najbolj ponosni?

Najbolj smo ponosni na res lepo naravo. Marsikdo, ki KS obišče prvič, je presenečen nad prijetnostjo pokrajine. Ko se dvigneš na malo čez 400 metrov, se pokrajina raztegne na ravninski del in od tod je zelo lep pogled tako proti Ljubljani kot nazaj, še višje točke v KS omogočajo pogled v vse tri smeri, na eni točki se lepo vidita trboveljska in zagorska dolina. Ponosni moramo biti tudi na ljudi, tako na mlade kot na malo starejše. Verjamem, da je v njih precej potenciala, ga je pa potrebno malo prebuditi in upam, da nam to uspe.

Že od rojstva živite v Ravenski vasi ali prihajate od drugod?

Že od rojstva živim v KS. Službujem pa žal vso svojo kariero, razen prvih petih let, ko sem bila zaposlena v Trbovljah, v Ljubljani. Zadnjih 12 let imam svojo družbo, ki se ukvarja z računovodskim, davčnim, pravnim svetovanjem in storitvami. Po izobrazbi sem magistrica ekonomskih znanosti. Sem pooblaščena revizorka in s tem se ukvarjam že ves čas.

Je poleg službe naporno biti predsednica?

Ob intenzivni službi je vse naporno, tudi najti prosti čas, ampak vse je stvar motivacije in prioritet, ki si jih postaviš. Samo vodenje KS ne vzame toliko energije in časa, ker to ni profesionalna aktivnost, pomembno pa je, da najdeš prave ideje in da ti drugi prisluhnejo ter omogočijo, da ideje tudi izpelješ. Če bodo ideje dovolj dobre, če dobimo finančno podporo občine, bo brez dvoma mogoče aktivirati ljudi, da bodo ideje speljali. To je okolje, v katerem živimo, in prav je, da je to okolje prijetno za naše bivanje.

Kako preživljate svoj prosti čas?

Super dopust je, če sem lahko doma (smeh). Seveda pa grem tudi v tujino – zakaj ne? Moramo vedeti, da nimamo nič manj radi svojega prostora, ali pa še bolj, če vidimo kaj drugega, ker vidimo, kaj je zelo dobro, pa tudi, kaj ni. Ni nujno, da je Manhattan kaj bistveno boljši od Ravenske vasi, ne glede na očitno razliko med njima. Ampak, ko govorimo o vsakodnevnem bivanju, je pa vprašanje, kje bi si želel nekdo živeti. Ni vse zlato, kar se sveti.

Kateri je vaš najljubši kotiček v krajevni skupnosti?

Hrib nad našo hišo, s katerega je zelo lep razgled na vse strani, kjer je čisti mir. To je najlepši predel in tam živim že od majhnega.

Martina Drobne

Foto: osebni arhiv Saše Jerman