Izdelovanje salam se je s kmetij preselilo tudi v domačo kuhinjo. Po preprostem receptu jo namreč lahko naredi prav vsak, ki ima za to le malo žilice. Glavno besedo pri tem ima nato narava. Zelo pomembno je namreč, kako in kdaj se salama suši, koliko vlage ima v sebi …
Vsako pomlad se začne tudi sezona salamijad, srečanj, na katerih ocenjujejo salame od blizu in daleč. Prva in najpomembnejša je salamijada v Sevnici, ki je letos potekala že sedeminpetdesetič, udeležujejo pa se je tudi izdelovalci salam iz tujine.
Svojo 10. obletnico pa je minulo soboto, 7. aprila, zabeležila tudi tradicionalna lovsko-kmečka salamijada v lovski koči na Kopitniku. Kot običajno jo je pripravil organizacijski odbor sekcije salamarjev pri Lovski družini Dol pri Hrastniku.
Salame so zbirali dobri dve uri pred svečano razglasitvijo. Tokrat jih je prispelo 13. Petčlanska komisija pod vodstvom Dušana Puša je salame skrbno pregledala in jih ocenila po zunanjem izgledu, sestavi ter barvi prereza, vonju in okusu. Dan se je prevesil že v večer, ko je komisija le objavila rezultate.
Najboljšo salamo je izdelal Goran Povše, ki je za nagrado osvojil leseno salamoreznico. Drugo mesto je zasedla salama, ki jo je izdelal Marjan Zagozde. Prejel je nož za rezanje salam. Tretja pa je bila salama Damjana Omerzela. Za nagrado je dobil lesen krožniček. Nagrade je podeljeval predsednik sekcije salamarjev pri LD Dol pri Hrastniku Tadej Funkel.
Vzorci nagrajenih salam so bili razstavljeni na mizi, tako da so jih lahko poizkusili tudi maloštevilni obiskovalci. Da pa tudi ostale salame niso bile kar tako, so se lahko prepričali takoj po svečani podelitvi nagrad.
Vzporedno z ocenjevanjem salam je potekalo tudi ugibanje o teži razstavljene svinjske krače. Ta je imela dobrih 1,57 kilograma. Z oceno teže se ji je najbolj približal mesarski mojster Ivan Vidmar, ki je lahko za nagrado kračo odnesel domov.
Milko Plahuta
