sobota, 9 novembra, 2024

Iz te kategorije

Rudarska šola čez 70 let

Čez 70 let se spet srečamo! Če bi si mladi fantje pred 70 leti obljubili srečanje, bi verjetno mislili, da je to hec. Fantje iz vseh vetrov so se leta 1954 naselili na Gujdi (Ribnik) v dijaškem domu. V glavnem so bili iz revnih družin. Vpisali so se v rudarsko šolo. In letos so se po 70 letih spet zbrali v Trbovljah.

V gostišču Mala malca je bilo 5. oktobra veselo ob snidenju mladostnih prijateljev. Dijaki Rudarske šole so se dobili ob 70- letnici začetka svojega prvega šolskega leta industrijske rudarske šole Trbovlje.

Mnogi izmed 36 gojencev so se že poslovili s tega sveta. Tokrat jih je bilo na srečanju šest. »Lojze Kotar pa je včeraj padel in je v bolnici,« je dejal Andrej Radej, ki skupaj z Vladom Marnom skrbi, da se nekdanji sošolci še dobivajo.

Sedaj so srečanja vsako leto. Letos so se ga poleg Zagorjana Radeja in Kranjčana Marna udeležili še Jože Volf iz Kanižarice, Ciril Svetličič iz Kočevja, Marjan Jalovec iz Krškega in Ludvik Stopar iz Vojnika. Zadnja leta na srečanja ne hodijo sami, ampak v družbi žena, pa tudi otrok in ta mladih. Njihovo druženje je preraslo v pravo prijateljstvo, nekateri se dobivajo večkrat na leto. »Slišimo se pa dostikrat, čeprav ima vsak svoje življenje,« pravi Radej.

Vsak izmed šestih udeležencev ima svojo zgodbo. Vsi izhajajo iz skromnih družin. »Bili smo revni, doma ni bilo razkošja. Starši so nas vpisali v rudarsko šolo, ker so zagotovili bivanje in hrano ter šolanje. Pa še skromno štipendijo smo dobili,« so bile besede vseh. Marsikdo je dejal, da se je v Trbovljah lahko najedel do sitega in je bil tega zelo vesel.

Zanimivo je, da si je rudarski kruh do upokojitve rezal le Andrej Radelj. Vsi ostali so zamenjali poklic. Eden je postal medicinski brat, drugi je delal na železnici, v gradbeništvu drugi so pristali v tekstilni, gumarski, kemični industriji, kmetijstvu …

Spomini na učna leta so z leti vse lepši, čeprav je bilo tudi takrat težko. Osebne zgodbe bomo objavili v nadaljevanjih v naslednjih ponedeljkih. Vsaka je po svoje zanimiva, saj odraža čas, v katerem so mladi fantje živeli takrat in se razvili v osebe, ki imajo danes, ko so stari že blizu 90, kaj povedati.

Takrat, pred 70 leti, so v Trbovljah skupaj na Ribniku 17 zaživeli fantje iz vseh rudarskih krajev Slovenije. Največ jih je bilo iz Trbovelj, Senovega, Velenja, Krmelja, Kočevja, Kanižarice, Laškega, Ptuja, Kranja, pa tudi iz Bosne. Šolo so obiskovali dvakrat tedensko po cel dan, praktičen pouk pa štirikrat na teden. V prvem letniku smo delali na zunanjih obratih, potem pa že v jami.

V prostem času so se ukvarjali z različnimi športi. Nogomet smo igrali na igriščih Rudarja in Svobode Dobrna, na Partizanu smo se ukvarjali s telovadbo in atletiko, ki so jo trenirali (poleg boksa) tudi na Rudarju. V šoli je bilo 36 gojencev v dveh razredih.

Marko Planinc

Foto: MP


 

Previous article
Next article

Isti avtor