Zagorski režiser in pisec Goran Ajtič trenutno zaključuje še zadnje korake na poti do izdaje svojega prvega romana z naslovom Njegovo mnenje. To ni Ajtičevo prvo literarno delo. Med letoma 2000 in 2007 je bil pisateljsko kar aktiven: napisal je Misli o človeški družbi, knjigo, ki jo je sam poimenoval »knjiga aforizmov in razmišljanja«. Ker gre za njegove poglede na svet, jo pregleduje in dopolnjuje še danes. Napisal je tudi dve knjigi kratkih zgodb in novel, Silo nadnaravnega in Abstraktno, ki sta po žanru najbližje atmosferskemu trilerju. Ta dela še niso objavljena, saj se je odločil, da bo prvi luč sveta ugledal ravno roman Njegovo mnenje, ki ga je začel pisati leta 2015. Ajtič pravi, da je to delo napisano spretneje od prejšnjih treh in tudi bolj berljivo.
Zgodba Njegovega mnenja se dogaja v izmišljeni zahodnoevropski kraljevini – Ajtič pravi, da je ta dežela mešanica Belgije in Nizozemske. Glavni lik je pisatelj Norbert Lans. Roman je razdeljen na dva dela – v prvem je avtor predstavil Lansovo življenje, njegovo filozofijo in pogled na svet, v drugega pa je vmešal nadnaravne in moralistične elemente. Zgodba v tem delu dobi podobo trilerja.
Kdor se bo lotil branja Ajtičevega romana, bo imel kar precej dela – dolg je namreč več sto strani in se razteza preko 18 obsežnih poglavij. Liki so raznovrstni – »nekateri so popolnoma komični, spet drugi srhljivi in tretji skrivnostni,« pravi Ajtič.
Odzivi na njegovo idejo za roman Njegovo mnenje so bili mešani – nekateri iz Ajtičeve družbe so bili nad njo navdušeni, drugi pa zgroženi. Težave pa je imel tudi z lektorji. Prva lektorica romana ni uspela prebrati zaradi njegove obsežnosti in družinskih obveznosti, druga pa po Ajtičevih besedah ni mogla dopustiti, »da bi preko literature karkoli zmotilo njeno uravnoteženo frekvenco telesa in duha«. Šele tretja lektorica je delo prebrala, lektorirala in ga, pravi Ajtič, označila za zelo berljivo in eno izmed najboljših modernih del, kar jih je v zadnjem času prebrala.
Čeprav Ajtiča poznamo predvsem kot režiserja, se s pisanjem ukvarja dlje kot s filmom. Prve zgodbe je namreč pisal že pri osmih ali devetih letih, prelomnica na njegovi pisateljski poti pa je bilo leto 2000, ko je začel pisati Misli o človeški družbi.
Ajtič je torej pisec in režiser. Pa bo pri Njegovem mnenju združil obe ljubezni in po literarni predlogi posnel film? Pravi, da »nikoli in nikdar, ker si finančno in časovno tega niti pod razno ne morem privoščiti. Menim celo, da v vsej Sloveniji ni enega samega režiserja ali studia, ki bi bil zmožen to zgodbo v celoti z vsemi njenimi finesami prenesti na filmski trak, ker je vse skupaj le preveč zahtevno. Zgodba tega romana enostavno ne more biti upodobljena. Slovenski filmski prostor še ni zrel za takšno stvaritev, niti po finančni niti po tematski niti po mentalni plati.« Pri pojasnilu je skrivnosten: »Tisti, ki bodo knjigo prebrali, bodo že vedeli, o čem govorim.«
Roman bo predvidoma bralcem na voljo letos jeseni.
Martina Drobne
