S tehniškim dnevom, ki ga na Cankarjevi šoli že tradicionalno organizirajo vsako leto prvi torek v oktobru, se pridružujejo širši vseevropski temi Tedna evropske kulturne dediščine Nesnovna kulturna dediščina (Living heritage).

Osredotočamo se na tiste kategorije dediščine, ki po Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine vključujejo tradicionalne obrti in gospodarske veščine ter znanja in prakse o naravi in svetu. Lahko rečemo, da je letošnja tema (Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici) logično nadaljevanje lanskoletne z naslovom (Vz)trajnostne dediščine.

Izpostaviti smo želeli dejstvo, da redka in dragocena tradicionalna znanja, spretnosti, obrti in poklici, izginjajo. Dediščina je ključna za raznolikost našega življenja, naše identitete. Tradicionalne veščine in znanja so zagotovo ključnega pomena za to, kar nas opredeljuje in predstavlja kot edinstvene v tem globalnem svetu.

Se kdaj vprašamo, koliko časa bomo še lahko opazovali mojstra izdelovati lično glineno pütro ali koliko let bodo mojstri na voljo za obnovo in prenovo stare lesene hiše s slamnato kritino? Je pohištvo iz kombinacije lesa in umetnih mas res enako tistemu, ki ga iz pravega lesa naredi mizar? Je premajhna ali strgana majica res za v koš ali bi lahko šivilja iz nje naredila kaj drugega? Zna še kdo kaj narediti z rokami ali znamo le še nakupovati?

Povezali smo se z nekaterimi obrtniki iz lokalnega okolja (mizarstvo, šiviljstvo), strnili glave in porodilo se je mnogo izvirnih idej za unikatne, a uporabne izdelke. Pletene košarice, nakupovalne vrečke, podstavki za posodo, okrasne slike in nakit iz odpadnih majic, igračke iz cunj, trakovi za lase, darilne škatle iz odpadnih škatel za čevlje ter nakit iz lesa so le nekateri izdelki, ki smo jih na popoldanskem šolskem sejmu ponudili v zameno za prostovoljne prispevke za šolski sklad.

Taki dnevi nam omogočajo, da se poglobimo v dediščino, ki je zgrajena na trdem delu in trudu naših prednikov iz časa, ko še ni bilo nakupovalnih centrov in spletnega nakupovanja. Ko otrok nekaj ur sam izdeluje nakit, dojame, zakaj zapestnica na stojnici ob morju stane 8 evrov (nekdo jo je izdelal …). Morda bomo prav zaradi takih dni nekoč spet znali ceniti rokodelstvo in obrtnike ter se bolj kot proti trgovinam ozirali proti bolj trajnostnim načinom življenja.

Ajda Klanšek Šimunič

Foto: OŠ Ivana Cankarja Trbovlje

 

Prejšnji članekŠport in branje
Naslednji članekDanes dogaja