
Sodelovanje med tremi zasavskimi občinami na področju promoviranja regije se mi zdi potrebno iz več razlogov. Poleg racionalizacije stroškov je mogoče še pomembnejše oblikovanje takšnega turističnega produkta, ki bo za cel dan “zaposlil” posameznika ali skupino na potepanju po Zasavju. Potrebno je sodelovanje in ne konkuriranje, kajti hitro lahko pride do najslabšega scenarija, po katerem obiskovalec nezadovoljen odide (in se ne vrne), ponudnik pa od tega nič nima.
V lanskem letu sem dvakrat gostil sorodnike iz Amerike. Za enodnevno predstavitev naših krajev sem izbral klasiko: vstop v Zasavje preko Trojan (drugič preko Vač), po vrsti po vseh treh občinah (z ogledi zanimivosti) do Kuma in povratek v obratni smeri. Rezultat: drugo leto se ponovno vidimo.«

Če bi dobila obisk sorodnikov ali prijateljev iz tujine, bi jih peljala na ogled virtualnega muzeja, nato v muzej z dvema rudarskima stanovanjema in nato v Gradič, kjer bi si lahko izbrali kakšen spominček. Nato mimo Mladinskega centra Trbovlje tudi v gostišče Mala malca na funšterc oziroma knapovsko sonce. Peljala bi jih v rudarske kolonije in pokazala svojo rodno Žabjo vas, kjer sem kot deklica nabirala lupine, da sem z njimi hranila prašičke.
Iz povratnih informacij gostov, ki jim organiziramo ogled Steklarne Hrastnik, je razbrati, da so zelo zadovoljni, saj dobijo tam spominski kozarec, v njihovi industrijski trgovini pa lahko opravijo nakup. Ko se peljejo iz Trbovelj v Hrastnik, jih opozorimo na zasavski Triglav – Kum in na najvišji dimnik v Evropi. Moram dodati, da me v društvo kličejo ljudje in sprašujejo, kdaj se bodo lahko povzpeli na dimnik. Torej je tudi to ena izmed priložnosti, za katero ne vem, koliko je realna, vem pa, da bi v TET lahko uredili za oglede strojnico, namreč to imajo tudi v Brestanici. V naših zgibankah ponujamo tudi ogled rudarskega muzeja v Kisovcu. Vsekakor je Zasavje tako majhno, da se ne bi smeli ograjevati, temveč bi se morali promovirati kot regija.«

Sorodnike ali prijatelje bi vsekakor peljal na ogled 4. Dritla, na koline ali granadirmarš v kakšno domačo gostilno in pa na zasavski Triglav – Kum.«

Pred mnogo leti sem v sodelovanju s strokovnjakom prek Regionalnega centra za razvoj napisala Program razvoja turizma. Dobro je bil zastavljen, na žalost pa ni bilo nikogar, ki bi zamisli udejanjil. Še vedno smo premalo povezani, kar za razvoj turizma ni dobro. Vsak kraj je dolžan zase poiskati čim več turističnih produktov, skupaj pa bi morali stopiti takrat, ko se promoviramo navzven. Torej tudi na sejmu Alpe Adria. Še dobro se spomnim, kako smo bili uspešni na Gostinsko turističnem zboru v Mariboru, ko smo se odločili nastopiti kot regija. Tega je precej let nazaj, a so bili obiskovalci nad ponudbo Zasavja presenečeni. Takrat smo se premalo zavedali, kako smo lahko močni, če stopimo skupaj, žal tega očitno ne vemo niti danes. Tako bogato kulturno, tehnično dediščino in naravno dediščino, posebnosti v kulinariki in še kaj bi se našlo, zlepa ne najdete na tako majhnem prostoru.
Sama bi obiskovalce peljala na zasavski Triglav – Kum, k Valvasorjevemu vrelcu v Medijskih toplicah (če bi se našel nekdo, ki bi ga znova obnovil), na domačo pojedino v gostilno Pr’ Čop, na ogled rudniškega stanovanja v koloniji v Trbovljah, na ogled marionetne predstave in marionet v prostore muzeja v Hrastniku. Za tiste, ki ljubijo adrenalinska doživetja, bi bil verjetno zanimiv spust po Savi z rafti od Prusnika do Centra vodnih športov v Hrastniku ali pa plezanje po naravnih stenah v Hrastniku, nikakor pa ne gre pozabiti na zapuščene rudniške rove, ki znajo pričarati vzdušje skoraj 200-letne zgodovine, ki se je pisala pod zemljo. Ponudimo lahko še zanimiv ogled ročne proizvodnje stekla, ali obisk enega najuspešnejših podjetij ta trenutek Dewesoft. Če bi znali, bi lahko omogočili tudi srečanja z vsemi zasavskimi športniki, ki so ime Slovenije vpisali med najvišje svetovne dosežke.«

Vse tri zasavske občine, pa mogoče še Radeče in Litija, bi morale zavzeti skupno strategijo turistične promocije, najprej v Sloveniji, kasneje pa tudi širše. Ker imam veliko poslovnih stikov po naši državi, nas ostali Slovenci poznajo predvsem po kletvicah, rudarstvu in onesnaženem zraku, tako da imajo turistični delavci dovolj manevrskega prostora za promocijo naših znamenitosti. Kot najmanjša slovenska regija, bi to morali bolje izkoristiti. Verjamem da se pristojni trudijo, vendar vem, da je danes vse povezano z denarjem in je z omejenimi sredstvi težko.
Prijatelje oziroma sorodnike iz tujine bi peljal na Kum, mimogrede bi videli tudi naš raufnk, nato pa na malo pozabljene Čebine. Trenutno najbolj popularna zadeva je v Delavskem domu Trbovlje ogled virtualnega muzeja rudarstva 4dritl, ki si ga tudi jaz še nisem uspel ogledati.«