Razglednica iz Zasavja

»Če je nekoč veljalo, da je obiskovalec v Zasavje prej zašel, kot pa prišel, je danes situacija drugačna. Obiskovalci (težko jih je imenovati turisti) naših krajev verjetno najprej opazijo drugačnost ambienta, v katerega so vstopili. Vidijo naravo, ki nam je bila podarjena in je še vedno (začuda) lepa, čeprav smo jo v preteklosti po svoje frizirali, kar ni bilo vedno lepo. Vendar prav zaradi tega dejstva (nekateri bi ga sicer radi čim prej pozabili) je ta regija pridobila na specifiki, na kateri bi morala temeljiti naša predstavitev. Škoda, ker smo imeli v Zasavju paradnega konja, ob katerem bi se lahko razvijal resen turizem, pa je na žalost pred desetletji poginil. So pa na srečo tu še ljudje, ki so iznajdljivi, kreativni, ustvarjalni na različnih področjih in ravno oni na koncu pritisnejo žig na razglednico s pozdravi iz Zasavja.

Sodelovanje med tremi zasavskimi občinami na področju promoviranja regije se mi zdi potrebno iz več razlogov. Poleg racionalizacije stroškov je mogoče še pomembnejše oblikovanje takšnega turističnega produkta, ki bo za cel dan “zaposlil” posameznika ali skupino na potepanju po Zasavju. Potrebno je sodelovanje in ne konkuriranje, kajti hitro lahko pride do najslabšega scenarija, po katerem obiskovalec nezadovoljen odide (in se ne vrne), ponudnik pa od tega nič nima.

V lanskem letu sem dvakrat gostil sorodnike iz Amerike. Za enodnevno predstavitev naših krajev sem izbral klasiko: vstop v Zasavje preko Trojan (drugič preko Vač), po vrsti po vseh treh občinah (z ogledi zanimivosti) do Kuma in povratek v obratni smeri. Rezultat: drugo leto se ponovno vidimo.«

»Priložnosti za razvoj turizma v Zasavju mi Zasavci sploh ne vidimo. Marsikdaj me kdo vpraša, kaj pa v Zasavju sploh lahko ponudimo. Prvo, kar je posebnost našega mesta in celega Zasavja, so rudarske kolonije, o katerih lahko turistu iz večjega mesta ali podeželja govoriš kar lep čas. Površine rudnika v zapiranju, torej degradirane površine, mi jim pravimo Kipe, so prav tako posebnost. Ne bom pozabila, ko sem pred leti peljala dijake gradbene šole mimo Nasipov po industrijski cesti, pa je en fant rekel: Saj tu je pa tako, kot tam, kjer so snemali film Vinetou. Velika pridobitev v turizmu je virtualni muzej rudarstva v Delavskem domu Trbovlje, odvisno pa je od ciljnih skupin, kaj jih zanima. Namreč upokojenci in borčevske organizacije si želijo obiskati Čebine, kjer je spominska soba muzejsko urejena in kamor Turistično društvo Trbovlje vsako leto 17. aprila na dan ustanovitve ZKS organizira pohod z baklami. V turizmu si moraš marsikdaj kakšno zgodbo tudi izmisliti, a mi imamo zgodovinski dogodek, ki pa ga ne znamo ali nočemo promovirati.

Če bi dobila obisk sorodnikov ali prijateljev iz tujine, bi jih peljala na ogled virtualnega muzeja, nato v muzej z dvema rudarskima stanovanjema in nato v Gradič, kjer bi si lahko izbrali kakšen spominček. Nato mimo Mladinskega centra Trbovlje tudi v gostišče Mala malca na funšterc oziroma knapovsko sonce. Peljala bi jih v rudarske kolonije in pokazala svojo rodno Žabjo vas, kjer sem kot deklica nabirala lupine, da sem z njimi hranila prašičke.

Iz povratnih informacij gostov, ki jim organiziramo ogled Steklarne Hrastnik, je razbrati, da so zelo zadovoljni, saj dobijo tam spominski kozarec, v njihovi industrijski trgovini pa lahko opravijo nakup. Ko se peljejo iz Trbovelj v Hrastnik, jih opozorimo na zasavski Triglav – Kum in na najvišji dimnik v Evropi. Moram dodati, da me v društvo kličejo ljudje in sprašujejo, kdaj se bodo lahko povzpeli na dimnik. Torej je tudi to ena izmed priložnosti, za katero ne vem, koliko je realna, vem pa, da bi v TET lahko uredili za oglede strojnico, namreč to imajo tudi v Brestanici. V naših zgibankah ponujamo tudi ogled rudarskega muzeja v Kisovcu. Vsekakor je Zasavje tako majhno, da se ne bi smeli ograjevati, temveč bi se morali promovirati kot regija.«

»Zasavje ima bogato zgodovino, predvsem na področju industrije. Rudarska zgodovina je nekaj, na kar moramo biti izjemno ponosni in naša dolžnost je, da poskrbimo, da ne utone v pozabo. Zaradi nje smo Zasavci takšni, kot smo. Borci! Menim, da bi morali del rudnika preurediti v muzej. Tako (staro) upravno stavbo, kjer bi bile razstavljene slike in predmeti iz rudnika in kjer bi bil jasno prikazan tudi razvoj opreme in dela, od samih začetkov pa do končnega zaprtja. Del notranjosti rudniških jam bi bilo prav tako potrebno preurediti v turistično znamenitost, na primer en del za skupinske oglede, kak drug del za možnost vožnje s kolesi (kot na primer v podzemlju Pece) …, vse to potem združiti s 4. dritlom, ki je fenomenalna ideja. Potem imamo tu tudi najvišji dimnik v Evropi, ki bi ga prav tako lahko turistično promovirali. Skratka priložnosti je ogromno. Treba jih je videti in izkoristiti. Moje mnenje je, da moramo Zasavje promovirati kot regijo. Potrebno je preseči delitve na »Trbouce«,« Zagurjane« in »Hrastnčane«. Živimo na ozkem prostoru. Zelo mi je všeč slogan »V 3 krasne«. Potrebno je narediti strategijo razvoja turizma za Zasavje kot regijo, kjer pa bo seveda vsaka občina morala najti svoje priložnosti in izzive na področju turizma.

Sorodnike ali prijatelje bi vsekakor peljal na ogled 4. Dritla, na koline ali granadirmarš v kakšno domačo gostilno in pa na zasavski Triglav – Kum.«

»Več kot dvajset let sem aktivno delala v Turističnem društvu Hrastnik, poleg tega poučujem izbirni predmet turistična vzgoja na osnovni šoli. Zame nikoli ni bilo dileme, ali turizem v Zasavju da ali ne. Žal pa ugotavljam, da Zasavci premalo poznamo svojo regijo, vsak svoj kraj. Šele ko bomo znali ceniti svoje kraje, bomo znali vse, kar imamo pred nosom, tudi “prodati”.

Pred mnogo leti sem v sodelovanju s strokovnjakom prek Regionalnega centra za razvoj napisala Program razvoja turizma. Dobro je bil zastavljen, na žalost pa ni bilo nikogar, ki bi zamisli udejanjil. Še vedno smo premalo povezani, kar za razvoj turizma ni dobro. Vsak kraj je dolžan zase poiskati čim več turističnih produktov, skupaj pa bi morali stopiti takrat, ko se promoviramo navzven. Torej tudi na sejmu Alpe Adria. Še dobro se spomnim, kako smo bili uspešni na Gostinsko turističnem zboru v Mariboru, ko smo se odločili nastopiti kot regija. Tega je precej let nazaj, a so bili obiskovalci nad ponudbo Zasavja presenečeni. Takrat smo se premalo zavedali, kako smo lahko močni, če stopimo skupaj, žal tega očitno ne vemo niti danes. Tako bogato kulturno, tehnično dediščino in naravno dediščino, posebnosti v kulinariki in še kaj bi se našlo, zlepa ne najdete na tako majhnem prostoru.

Sama bi obiskovalce peljala na zasavski Triglav – Kum, k Valvasorjevemu vrelcu v Medijskih toplicah (če bi se našel nekdo, ki bi ga znova obnovil), na domačo pojedino v gostilno Pr’ Čop, na ogled rudniškega stanovanja v koloniji v Trbovljah, na ogled marionetne predstave in marionet v prostore muzeja v Hrastniku. Za tiste, ki ljubijo adrenalinska doživetja, bi bil verjetno zanimiv spust po Savi z rafti od Prusnika do Centra vodnih športov v Hrastniku ali pa plezanje po naravnih stenah v Hrastniku, nikakor pa ne gre pozabiti na zapuščene rudniške rove, ki znajo pričarati vzdušje skoraj 200-letne zgodovine, ki se je pisala pod zemljo. Ponudimo lahko še zanimiv ogled ročne proizvodnje stekla, ali obisk enega najuspešnejših podjetij ta trenutek Dewesoft. Če bi znali, bi lahko omogočili tudi srečanja z vsemi zasavskimi športniki, ki so ime Slovenije vpisali med najvišje svetovne dosežke.«

»Najprej naj povem, da sem se rodil, živim in upam, da bom tudi umrl v Trbovljah.

Vse tri zasavske občine, pa mogoče še Radeče in Litija, bi morale zavzeti skupno strategijo turistične promocije, najprej v Sloveniji, kasneje pa tudi širše. Ker imam veliko poslovnih stikov po naši državi, nas ostali Slovenci poznajo predvsem po kletvicah, rudarstvu in onesnaženem zraku, tako da imajo turistični delavci dovolj manevrskega prostora za promocijo naših znamenitosti. Kot najmanjša slovenska regija, bi to morali bolje izkoristiti. Verjamem da se pristojni trudijo, vendar vem, da je danes vse povezano z denarjem in je z omejenimi sredstvi težko.

Prijatelje oziroma sorodnike iz tujine bi peljal na Kum, mimogrede bi videli tudi naš raufnk, nato pa na malo pozabljene Čebine. Trenutno najbolj popularna zadeva je v Delavskem domu Trbovlje ogled virtualnega muzeja rudarstva 4dritl, ki si ga tudi jaz še nisem uspel ogledati.«