»Za plače, naše plače, da nam jih dvignejo in da vrnejo tisto, kar nam še dolgujejo,« razloge za protestiranje pojasnjuje Irena Kepa, kuharica na Osnovni šoli Ivana Skvarče.
Skupina ljudi, ki je protestirala pred stavbo vlade, je predstavljala plačno skupino »J« javnega sektorja, skupino, ki je od vseh v javnem sektorju najnižje plačana. Iz Zasavja jih je do sedeža Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije popeljal avtobus, ki ga je organiziral SVIZ-ov zasavski območni odbor.
»Iz Zasavja nas je bilo za en avtobus, torej okrog 50,« pravi Irena Kepa. Na Oražnovi so si protestniki razdelili kape, piščalke, transparente in brezrokavnike, nato pa so se peš odpravili na Gregorčičevo, pred stavbo Vlade. Tam so protestirali mirno, a glasno, s piskanjem in vzklikanjem. Nagovorili so jih delavci in vodje nekaterih sindikatov, med njimi tudi Branimir Štrukelj in predsednik novoustanovljenega Sindikata prekarcev, Dolan Marko Funkl. »Sit lačnega nikoli ne razume,« je povedal Funkl. »Vsi skupaj smo v tem boju, moramo se boriti za dostojno delo in za to, da da delo spet postane vrednota.« Funkl verjame, da nobeno delo ne bi smelo biti plačano manj, kot je potrebno za dostojno življenje.
Kepatova meni, da je bil protest zaman, da bo potrebnih še več, če želijo kaj doseči. »Po mojem bomo morali pripraviti še kaj,« pravi. »Če ne bomo dosegli tistega, kar želimo, bomo morali protestirali še enkrat, zbrati še več ljudi.« »Vse je odvisno od pameti ljudi, ki imajo škarje in platno,« pa meni Funkl.
Martina Drobne
