V Trbovljah je na ogled del razstave, ki jo je postavila pobudnica skupnega projekta različnih slovenskih muzejev dr. Karla Oder iz muzeja Ravne na Koroškem. Obširnejši dela pa je pripravila soavtorica razstave, muzejska svetnica Zasavskega muzeja Trbovlje Jana Mlakar Adamič. Na otvoritvi je predstavila razstavo, odprl pa jo je vodja sindikata Rudnika Trbovlje Hrastnik Anton Lisec. Med drugim je povedal, da današnja država po njegovem ni več socialna. Dokler imajo kapitalisti milijonske dobičke, delavce pa prepričujejo, da je 500 evrov primerna plača, takšna država ni po njegovem okusu. Razstava bo v Trbovljah odprta do koncu junija.
»Ideja dr. Karle Oder je naletela med muzeji na odobravanje in dobro je, da smo istočasno proučili praznovanje 1. maja, ki je tesno povezano z delavskim gibanjem v Sloveniji,« pravi Jana Mlakar Adamič. »V Zasavju smo bili med pionirji praznovanja 1. maja, saj smo praznovali že leta 1890, Internacionala je predlagala praznik leto prej.«

V Zasavju so do prve svetovne vojne dovolili praznovati 1. maj, marsikje drugje ga niso. Trboveljska premogokopna družba je pragmatično dovolila praznik in dala celo prost dan rudarjem. »Takrat je bilo štrajkov precej in lastniki niso tvegali novih zaostrovanj. Maj pa je bil tudi čas, ko premog ni bil več močno potreben in za TPD izguba ni bila velika. Z dovoljenjem so si kupili malo miru,« pravi Mlakarjeva.

V Zasavju je bilo delavstvo tako strokovno (sindikati) kot politično (social demokracija) dobro organizirano. V obdobju do prve svetovne vojne (1914) so ob 1. maju zahtevali krajši delovni čas (delali so po 12 ur), boljše delovne pogoje, večje plače in splošno volilno pravico. Šele leta 1907 so moški dobili splošno volilno pravico. Zasavski knapi so bili takrat pomemben del svetovne delavske scene.

V obdobju med obema svetovnima vojnama (1918 – 1941) je še vedno ostala borba za boljše delovne pogoje in višje plače. Revirji so takrat postali rdeči (stavke, stavke, stavke).

V tretjem obdobju (1945 – 1991), obdobju socializma, je bilo v praznovanju več oblike kot vsebine. Pojavile so se parade, množična praznovanja, tematski prazniki (obletnice zmag socializma in revolucije),  praznike so povezali še z 27. aprilom.

Po letu 1991 in osamosvojitvi Slovenije ter spremembi družbenega sistema pa praznik vse bolj postaja sinonim za pomladanske počitnice. Nekateri celo menijo, da pravega proletariata ni več. Vendar … »Dokler je v družbi izobilja kakšen človek izkoriščan, je razlog, da se ta praznik ohranja. Ozreti se moramo v preteklost in se spomniti, na čem so prvi pobudniki praznovanja 1. maja gradili svoj boj – na solidarnosti. In dobili bomo smisel današnjega praznovanja,« meni Jana Mlakar Adamič.

MP

Prejšnji članekDržavna proslava v Trbovljah
Naslednji članekDomov prinesli dobre uvrstitve