Tokrat o pripravah na reprezentančne priprave, kar ni niti malo lahka naloga. Barbara Hanžič Visinski piše:
»Čas je za priprave reprezentančnih razsežnosti. Bodo. Enkrat so že bile načrtovane. Pa odpadle. Razlogi sicer opravičljivi, ampak škoda za naš narod neopisljiva. Ampak priprave so priprave in kar se mora, ni težko. In Ne sam 3, štjr krasne se dobimo (še) pred našim prvim skupnim –tlonom. Res je že čas za skupno kofetkanje. Temu se v jamatlonskem žargonu pač tako reče. Vse v prizadevanju, da bo laičnemu uporabniku oz. samo bralcu razumljiveje. Hua! Sprva zmenjene, da s seboj privlečemo tudi naše mladoletne zaklade. Seveda je ta pametna odločitev za seboj potegnila en kup usklajevanja in omejitev – eni pred treningi, drugi po njih. Ampak tako sva malce pokomplicirali samo dve. Ta nedolžni Jamatlonki. Dvema od štirih je bila limita samo nebo. Ena namreč – kot rečeno – uživa radosti porodniškega dopusta. Draga moja, se pardoniram na izrazu, ampak ta têrmin so gotovo iznašli pametnjakoviči iz enega od ministrstev, odgovornih za uporabnici prijazno urejeno socialo. Pa verjetno ni potrebno poudarjat, da gre za njega. Ki je v podporo svoji dopustnici v rosni dobi svojega podmladka pokoristil ene dvakrat po tri ure viška delovnega časa. Porodniška je dopust, ja. In to plačan.«
O zakladu na joškah, obvezi o tem, da z eno prijavnino tokrat ne bodo švercale še enega srčka pod prešvicano majico in sv. Barbari in godu pa v današnjem blogu Barbare Hanžič Visinski na www.jamatlon.si.
ZT
