Z bivšim možem sva še nekaj mesecev živela v skupnem stanovanju, a je bilo takšno sobivanje precej naporno. Osamljene večere sem si krajšala v eni izmed spletnih klepetalnic. Že ob vpisu na forum se je kar vsulo različnih moških. Bilo jih je toliko, da sploh nisem mogla sproti odpisovati. Večina je bila neresnih in vulgarnih, zato sem kar hitro naredila selekcijo in izbor normalnih moških se je drastično skrčil.
Hugolin
Kljub vsemu sem imela srečo, saj sem spoznala moškega, katerega ne bom nikdar pozabila, kajti pomagal mi je na moji novi življenjski poti. Ime mu je bilo Hugolin in je bil moja prva velika ljubezen. Vsak večer sva si dolgo v noč dopisovala in se spoznavala preko spleta. Ujela sva se že po nekaj besedah, saj je bil zabaven moški, ob katerem sem postala zabavna še sama.
Ja, v življenju se je treba veliko smejati. Bil je zanimiv sogovornik in zelo dober poslušalec. Imela sem občutek, da je razumel vse moje potrebe in težave. Bil je samozavesten, kar se mi je zdelo zelo seksi. Med nama je preskočila iskrica in kemija se je vedno bolj stopnjevala.
Rešitelj
Hugolin je bil moj rešitelj, princ na belem konju in jaz njegova princeska, pripravljena, da me popelje v pravljični svet ljubezni. Dopisovala sva si kar nekaj mesecev, preden sem se odločila videti z njim v realnem svetu. Zmenek sem morala organizirati čimbolj neopazno zaradi bivšega moža, ki je še vedno bdel nad mano in mi skušal greniti življenje.
Priložnost za to sem dobila nekega torka, ko sem imela v šoli roditeljski sestanek. Močno vznemirjena sem komaj čakala konec sestanka. Uf, kakšno tremo sem imela. Nervozen drget mi je šel po vsem telesu. V trebuhu me je tako ščemelo, da sem komaj prišla na dogovorjeno mesto. Hugolin pa ni prišel na belem konju, ampak se je pripeljal v jeklenem konjičku. Da me ne bi kdo videl, sem hitro skočila v avto. Kljub temu, da sem bila že ločena, se nisem mogla otresti občutka, da varam svojega moža.
Dolg sprehod
Odpeljala sva se na samo in šla na dolg sprehod. V telesu so mi divjali hormonski viharji in posledično so se mi tresle noge. Bila je zima in zunaj je bilo vse poledenelo. Kar naenkrat so moje noge poletele v zrak in zadnjica je pristala na trdih tleh. Joj, kako boleče in nerodno je bilo. Hugolin je bil gentleman, pomagal mi je, da sem se postavila na noge. Po tem dogodku je ves čas pazil name, da se situacija ne bi ponovila.
V avtu
Po sprehodu sva šla v avto. Zunaj je bila že tema, kar mi je prijalo, saj sem imela še vedno tremo. Sedela sva v avtu in postajalo je vse bolj vroče, srce pa mi je razbijalo sto na uro. Iskrice, katere so bile prej med nama v virtualnem svetu, so zdaj zanetile velik ogenj. Kljub svoji starosti sem se ob njem počutila kot majhna, nedolžna deklica. To je Hugolina še bolj podžgalo. Nekaj časa sva bila samo objeta, preden sem zbrala pogum in mu vrnila poljub. Ob njem sem se počutila božansko.
V vseh letih zakona sem bila sestradana poljubov, zato sem jih bila zdaj nenasitna. Njegovi dotiki so v meni vzbudili željo po ljubljenju. Bili so magični. Tako doživetih občutkov se v svojem življenju ne spominjam. Resnično! Ves čas sva bila objeta, najini prsti prepleteni. Govorila nisva veliko, niti nisva mogla, saj sva se ves čas poljubljala. Zaljubljeno sem ga gledala v oči in se počutila lepo, zaželjeno. Bilo je prijetno, bilo je vroče. Močno sva se morala brzdati, da se nisva predala spolnim užitkom.
Napočil je čas najinega slovesa, njegove besede mi še danes odmevajo v glavi: »Ne morem te izpustiti iz svojega objema, če ne bi imela doma otrok, bi te kar ugrabil.« In jaz bi se mu pustila ugrabiti. Zapustila sem njegov objem in odhitela domov, saj me je bilo strah bivšega moža. Še prej pa sem šla v trgovino, kjer sem kupila sušilnik za perilo, da ne bi kaj posumil. Tisto noč nisem zatisnila oči, vseskozi sem podoživljala občutke zmenka, metuljčki v mojem trebuhu pa so celo noč plesali.
Vendar tudi ta sreča ni dolgo trajala …
Sanja Svetlina
Prigode navihane gospodinje izhajajo vsako nedeljo. Berete jih lahko na povezavi.
