ponedeljek, 14 oktobra, 2024

Iz te kategorije

Pridni kot čebele

Srečko Rozman, ustanovitelj in trener kluba Pon Do Kwan Izlake:

»Da sem priden kot čebela, si rečem kar dostikrat. Po dolgem in uspešnem dnevu. Med si velikokrat namažem na kruh.«


Špela Podbevšek, Franšizna poslovalnica Ojla Trbovlje:

»Po večini smo vse Špelce pridne kot čebel’ce, zato sem tudi jaz takšna popolnoma vsak dan (smeh). Pri meni pride med v poštev le pozimi in to v čaju. Vse ostale stvari z medom, raje prepustim drugim.«


Toni Lisec, vodja sindikata RTH, Trbovlje:

»Ob vsej aroganci in neučinkovitosti inštitucij, predvsem državnih, s katerimi se vsakodnevno bojujem, imam občutek, da sploh nisem priden. Ko pa včasih določene stvari rešimo v dobro naših bivših in sedanjih zaposlenih, pa tudi ljudi, ki se ne znajo ali ne morejo sami znajti v tem krutem svetu, dobim občutek, da vseeno delam dobro. Mogoče se bolj pridnega počutim v svojem družinskem krogu, ko opravim marsikatero vsakdanje hišno delo.

Glede na to, da je med zelo zdravo živilo, ga po mojem mnenju premalo uporabljam. Težko bi se odločil, kaj mi je od izdelkov iz medu najbolj všeč. Predvsem ga rad uporabljam samega in kot sladilo pri napitkih.«


Darja Rakovič, ravnateljica Vrtca Zagorje:

»Izraza priden ali pridna ne uporabljam pogosto, ker me spominja tudi na pokorščino, ubogljivost. Ljubše mi je, kadar si lahko rečem, da sem marljiva (kot čebela) ali preprosto, da sem uspela sproti opraviti, kar sem si zadala in kar se je izkazalo kot potrebno. Tega si ne rečem ob dnevih, ko ne delam »ničesar« in se imam lepo, ampak ob dnevih, ko naredim veliko in se imam predvsem zaradi tega, kar, kako in s kom sem počela, lepo.

Sicer pa med uživam le občasno. Z njim sladim zeliščni čaj, doma pripravljene kosmiče in sladice.«


Sebastian Lisec, poveljnik PiGD Rudnik Hrastnik:

»Velikokrat uporabim slogan, kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, kajti izkoristiti je potrebno vsak trenutek za delo in najti trenutek za prosti čas.

Samega sebe običajno ne hvalim in ocenjujem, kadar pa je bilo v določenem trenutku zame, moje bližnje, množico, v kateri sem vključen, in nenazadnje tudi širšo javnost opravljenega veliko dobrega dela, bi si pa lahko rekel, da sem bil priden kot čebela.

Iz otroštva se spominjam čebel in panjev, saj so se pri sorodnikih prostočasno ukvarjali s čebelarstvom. Spominjam se postopkov pri pridobivanju in obdelavi medu, njegovih različnih vrst in tudi raznolikih proizvodov ter domačih dobrot.

Med in njegovi izdelki so pomemben dodatek za naše zdravje in morali bi biti del našega vsakdana. Jaz jih obožujem že iz mladosti, predvsem kot dodatek v čaju in jutranji namaz na kruhu, za kar običajno poskrbi moja žena.

Nepogrešljive so tudi razne sladice, v katerih je med kot pomembna sestavina za doprinos okusa, najbolj pa se mi je v spomin zapisala t. i. medena pita, ki je specialiteta laškega zdravilišča.«

Isti avtor