Preberite si prvi članek našega novega sodelavca Boruta Kmetiča, ki bo razmišljal o različnih stvareh v našem spletnem časopisu vsakih 14 dni.

Ali mislite, da vas pretekli uspehi lahko obdržijo na gladini? Robert Greene v svoji knjigi The 50th law lepo opiše »odvisnost«: »Odvisnost je navada, ki jo je zelo enostavno privzeti. Živimo v kulturi, ki vam ponuja vse vrste bergel – strokovnjake, na katere se lahko obrnete; droge, ki odpravijo katerokoli psihološko nelagodje; blage užitke, da preženete čas; službe, ki vas držijo tik nad gladino. In temu se je težko upreti. A ko se enkrat vdate, je kot zapor, iz katerega ne morete več ven.«

Zapisal je tudi, da smo bolj sami, kot se nam zdi. Ampak, da to naj ne bo vir strahu, ampak svobode. To, s čimer je nadaljeval, pa lepo ponazarja, kako se mnogi podjetniki zanašajo na svoje pretekle uspehe: »Ves čas iščete pomoč zunaj, in to hudo omeji vaše manevrske zmožnosti. Ko pride čas – ki neizogibno pride – in morate sprejeti pomembno odločitev, pa v sebi ne najdete ničesar, na kar bi se lahko zanesli. Obrniti se boste morali v nasprotno smer, še preden bo prepozno.«

  1. Pazite se zastarelosti

Poglejmo za primer podjetje, nekoč zelo uspešno in vodilno v avtomatizaciji rudarskih postopkov. Posli so tekli ustaljeno, s stabilnimi strankami in zadovoljivim tokom naročil. Podjetje je poslovalo brez kakršnihkoli skrbi.

Prvi spodrsljaj

Spregledali so manjšo napako – njihova uspešnost je bila vezana na zelo specifično industrijo. Industrijo, ki je že kazala znake izumiranja. Rudarska podjetja so se eno za drugim zapirala. Še vedno pa so imeli eno ogromno stranko, vezano na bližnjo elektrarno. Ta je obetala še najmanj deset let delovanja in zanesljivega prihodka.

Drugi spodrsljaj

Ob spregledanem dejstvu, da njihov obstoj temelji na eni sami stranki in industriji, ki je vsaj v regiji izumirala, svojih virov in motivacije za napredek niso usmerili v raziskave. V raziskovanje trga za nove priložnosti, nove tehnologije in možnosti preusmeritve v obetavnejše in obilnejše industrije.

Klofuta spoznanja

Podjetje je končno zaznalo, da se njihova stranka srečuje z resnimi ekonomskimi in ekološkimi nevarnostmi. Njihov edini vir prihodka, možnost obstoja se je kar naenkrat začel sesedati. Če bi hoteli, da njihov posel preživi, je bila takojšnja preusmeritev ključna.

Analiza trga je pokazala, da konkurence ni več. Pokazali so se jasni znaki, da so za preusmeritev pozni. Za to niso imeli ne časa, ne drugih virov. Kaj je povzročilo to stanje brez povratka?

  1. Iščite in bodite pozorni na izzivalce

Leto pred tem je podjetje obiskala ekipa svetovalcev in jim ponudila optimizacijo procesov in pomoč pri iskanju novih priložnosti. Svetovali so jim, naj se usmerijo v raziskovanje novih priložnosti, ker kaže, da ta industrija (vsaj v njihovi regiji) izumira.

»Nič ni močnejšega od ideje, katere čas je napočil.« – Victor Hugo

Glavni predlog – spustite konkurenco in začnite iskati nove priložnosti. Ampak ta odločitev se je zdela preveč tvegana. Lahko bi porušila njihovo obstoječo dejavnost in odnose s stranko. Predlog je bil nesmiseln – opustiti edini stabilni vir prihodka in se obrniti proti negotovosti?

Vsak razumen manager bi svetoval nasprotno, saj je ta predlog pomenil rušenje ustaljene dejavnosti in precejšen rizik. Ampak takšno razmišljanje managerjev je odličen primer, ko vonj po dobičku premaga podjetniško strast.

Nekako tako kot takrat, ko je Applove vajeti prevzel John Sculley. Ekipa zelo izkušenih managerjev je podjetje pripeljala do vrha in naravnost čez rob. Apple so pripeljali na rob bankrota in ga skoraj pokopali.

Steve Jobs je znal slediti svoji strasti tudi takrat, ko bi to lahko pomenilo resno rušenje podjetja. Ko je svoje namere pojasnjeval enemu izmed managerjev, mu je ta odvrnil, da bo s tem zelo verjetno zrušil podjetje. Jobs pa mu je odvrnil: »Bolje, da podjetje zrušimo sami kot da ga nekdo drug.«

  1. Identificirajte imunski sistem podjetja

Kot opisuje Salim Ismail — avtor knjige The Exponential Organizations – imajo tudi organizacije, enako kot človeški organizem, svoj imunski sistem.

Glavni namen tega je, da brani (organizacijo) pred potencialno uničujočim delovanjem. Kot v knjigi The Innovator’s Dilemma piše Clayton Christensen, rušenje deluje podobno kot kanibalizacija. In proti temu se bo imunski sistem boril.

Na splošno rušenje ne izgleda smiselno. Ampak to je problem »kratkovidnosti«, oziroma kot pravi Simon Sinek – »miselnosti iger s koncem«. Bistvo podjetniške dejavnosti pa naj bi bila igra brez konca.

  1. Prilagodite se okolju

»Ne preživijo najmočnejši, niti najinteligentnejši; ampak najbolj prilagodljivi na spremembe.«Charles Darwin

Izjemno pospešena rast sprememb

Kot je Ray Kurzweil zapisal v svojem eseju The law of accelerating return, tehnološke spremembe – nasprotno od »intuitivnega« vidika linearne rasti – rastejo eksponentno. Tako bomo pri današnji stopnji v naslednjih 100 letih izkusili približno 20000-letni napredek. To je tolikšna količina sprememb, kot smo jo zaznali v vsej zabeleženi zgodovini.

Podvajanje človeškega znanja

Po Fullerjevi krivulji podvajanja znanja se je do leta 1900 človeško znanje podvojilo vsakih 100 let. V 1950-ih se podvojilo že v 25 letih. V 2013 se je podvojilo že v 13 mesecih. IBM pa je za 2020 napovedal, da naj bi se človeško znanje podvojilo vsakih 12 ur.

Kako slediti tempu

Eksponentna rast sprememb, idej in tehnologije se dogaja na vseh področjih. Leta 2004 so v spletni publikaciji PubMedCentral objavili zanimiv članek z naslovom Koliko truda je potrebno za spremljanje aktualne literature, pomembne za splošno zdravstvo? Članek pojasnjuje ugotovitve študije o količini raziskovalne literature, da splošni zdravniki lahko ostanejo v koraku s stroko. Med drugimi je pomenljiva ugotovitev, da »bi zdravniki, izobraženi na epidemiološkem področju, po raziskavi potrebovali 627,5 ur na mesec za pregled aktualnih člankov z novostmi«.

Druga študija je zaključila: »Dandanes branje medicinskih revij, učbenikov in udeležba na konferencah ni dovolj, da bi lahko sledili ogromni količini dnevno objavljene literature. Da bi bil splošni internist na tekočem z vsemi napredki medicine, o katerih poročajo v primarnih revijah, mora na dan prebrati 19 člankov, 365 dni na leto.«

In ti vzorci se ne pojavljajo samo v medicini. Vse industrije in strokovnjaki so na podobnem udaru te neverjetno pospešujoče rasti sprememb in kopičenja znanja.

  1. Raziskovanje, izzivi in rušenje

Rad bi se vrnil na svetovalce, ki sem jih omenil v primeru. Ti imajo čas in vire za opravljanje raziskav trga in novosti. Kaj prej omenjeno in ostala, predvsem manjša podjetja, potrebujejo, so raziskovalci – izzivalci, ki na trgu iščejo boljše načine, tehnologije in priložnosti za sodobna podjetja.

Sicer pa, ali boste vi začeli rušiti svojo dejavnost, ali pa jo bo kdo drug namesto vas. Rušenje in spremembe se dogajajo in temu se morate prilagoditi, sicer boste porušeni. Če to počnete sami, ste v prednosti – vi lahko vplivate na potek in smer. Če pa vas (z)ruši kdo drug, pa lahko samo sledite, in tako izgubite možnost tlakovanja poti  (in izbire).

Še vedno pa večina podjetij, poleg opravljanja svoje primarne dejavnosti, nima potrebnih virov, da bi sami raziskovali in spremljali eksponentne spremembe, ki se dogajajo. Še posebej pri tempu in smeri, v kateri se premikamo.

Zaključek

Če zaključim v svojem slogu, bi vam svetoval, da podjetja (ali dejavnosti) ne poskušajo rušiti kar na vrat na nos. Vedeti, kaj je rušenje in kaj povzroča, je eno; razumeti, zakaj je učinkovito, pa nekaj povsem drugega.

Za to potrebujete raziskovalce, izzivalce, ki hočejo razumeti, zakaj in kako se spremembe dogajajo; ter, kako pri tem uporabiti nove tehnologije. Bistvo sistema je v nenehnem optimiziranju in izboljševanju porabe virov. Tako nekako, kot je storil Jobs – ni bil najbolj vešč v rušenju, je pa vzel nekaj, kar ni bilo (več) uporabno in to izboljšal.

Strast do izboljšav ter iskanja in odprave lastnih napak je pomemben dejavnik, ki znatno spremeni igro. Zato pa potrebujete malce brutalne samorefleksije.

In, lahko je vedeti. Vendar je bistvo v razumevanju. Tudi, ko se ne strinjamo z drugimi, se lahko kljub temu od njih nekaj naučimo.

Borut Kmetič


Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj s področja vodenja in presoje ISO sistemov, svetovanja s področja informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, vodenja kakovosti, procesov in organizacijske kulture.

Kot sistemski inženir imam veliko operativnih izkušenj v IT-ju in na navedenih področjih. Pri zadnji zaposlitvi sem bil v vlogi vodje informacijske varnosti (cISO) v večji mednarodni kripto finančni instituciji. Tej sem se pridružil pri sanaciji ogromnega hekerskega vdora in postavljanju učinkovitega sistema informacijske varnosti.

Po naravi sem precej (samo)kritičen in vedno v iskanju novih izboljšav. Izzive rešujem s širšim celovitim sistemskim pogledom, s katerim lažje ocenim posamezno situacijo ter tako najdem bolj učinkovite strateške dolgoročne rešitve.

Ker verjamem v medsebojno pomoč in temu posledično osebno rast, vedno iščem priložnosti, da lahko pomagam drugim. Ker na probleme drugih lahko gledam bolj objektivno, tako tudi lažje najdem rešitve, ki se včasih skrivajo tik pred očmi.

Borut@SmartAssets.it

Borut@Medium

Borut@Quora