Literarni prijatelji Društva upokojencev Trbovlje (DUT) so 22. februarja povabili Edvarda Franca Gabriča, da skupaj predstavijo njegovo zbirko pesmi z naslovom Preproga besed, ki jo je založil in izdal Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Trbovlje.
Edi Gabrič, kot ga večina pozna, rojen v kmečki družini v Brcah Na Dolu pri Hrastniku, je moral že kmalu poprijeti za delo, ker mu je umrl oče. Zato je še danes rad povezan z zemljo. Ima vrt, kjer preživi veliko časa. Sam pravi, da so ga vzgajale ženske, njegova stara mama, mama in tri sestre. Šolo je obiskoval na Dolu, nato Industrijsko-kovinarsko šolo v Mariboru, služil vojaški rok, se zaposlil v Steklarni, se poročil in se kmalu z družino preselil v Maribor, kjer je nadaljeval šolanje ob delu. V dveh zakonih se mu je rodilo pet otrok, dva sinova in tri hčere. Ima pet vnukov. Ponosen je na vse svoje otroke.

V življenju se je ukvarjal z različnimi konjički, piše pesmi, prozna besedila, pravljice, aforizme, haikuje … Prepeva v pevskem zboru, je član številnih društev, zanima ga vse, kar je povezano z zdravim življenjem, rad hodi na izlete, sodeluje na športnih področjih. Šestindevetdesetkrat je bil krvodajalec, danes zaradi zdravstvenih težav ni več. »Krvodajalstvo je naše bogastvo, ki ga moramo negovati,« trdi.

Svoje misli zapisuje na listke. Tako so med njimi zbrali pesmi, ki so bile objavljene. Pesmi imajo nek namen, govorijo o njegovih čutenjih. V njih se prepletajo vsakdanje življenje, kraji, ljudje … Govorijo tako o lepih kot o težkih časih. Edi je pozitiven, ne pozna zamer, ker ve, da udarijo po domačih. Verjame v resnico in pravico. Vsakomur pove v obraz, kaj misli. Želi pomagati usmerjati na pot, ki bi prinesla pozitiven rezultat.

Avtorja je predstavil Jože Bernot in povedal, da je pokojni profesor Slavko Gulič, ustanovni član Literarnih prijateljev, vedno poudarjal, kako pomembno je pesmi prebirati. Izbrane pesmi, ki so jih prebirali ta večer, so bile nekakšen pogled na ustvarjanje Edija Gabriča. Poleg pesmi so predstavili nekaj aforizmov in haikujev. Eden od slednjih je bil: »Ljubiti ni greh. Ko pomlad prihaja že, sva pripravljena.«

Večer so popestrili člani skupine Modra frankinja, Trboveljčani, ki se družijo že od mladih dni. Ime so izbrali, ker ima njihov član Igor Cerovšek vinograd, kjer prideluje dober cviček, a še boljše vino iz modre frankinje.

Irena Vozelj

Prejšnji članekOb deveti obletnici smrti
Naslednji članekMlade kreativne podjetnice