Alkohol žal, še vedno ostaja eden najpogostejših dejavnikov najhujših prometnih nesreč, pogosto se povezuje s prehitro vožnjo ter vožnjo v nasprotni smeri. V zadnjih letih narašča tudi delež drog v prometu, ki enako pomembno povečujejo tveganje. Namen preventivne akcije Premisli! Alkohol ubija! je tako jasno sporočiti vsem udeležencem v prometu, da alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi ne sodijo v promet. V času akcije, ki bo potekala do 11. junija bodo Policija in občinska redarstva izvajala tudi poostren nadzor predvsem med vozniki motornih vozil.
V okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 je alkohol izpostavljen kot eno pomembnejših področij, kjer smo v Sloveniji v zadnjem desetletju naredili sicer pomemben napredek, vendar pa zadnji dve leti na agenciji opažajo poslabšanje. Ponovno se je povečal delež umrlih v prometnih nesrečah zaradi alkoholiziranosti povzročitelja, prav tako pa se povečuje delež uporabe drog v prometu. V letu 2016 je bilo 40 povzročiteljev (32,8 %) prometnih nesreč s smrtnim izidom alkoholiziranih, zaradi alkohola v prometu je umrlo 41 oseb, hudo telesno poškodovanih pa je bilo 175 oseb.
Prav tako se je v zadnjih dveh letih povečala uporaba alkohola med splošno javnostjo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (2017) znaša v Sloveniji povprečna poraba alkohola 11,3 litra na prebivalca, starejšega od 15 let, od tega največji delež piva in vina, nekoliko manj žganih pijač.
Vpliv alkohola
Ljudje še vedno prepogosto podcenjujemo vpliv alkohola na naše sposobnosti. Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti – npr. zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru itd. smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu. Najmanj alkohol vpliva na zelo dobro naučeno in avtomatizirano vedenje, kot je hoja. Vendar pa alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar posledično pomeni na sposobnost vožnje in varnega sodelovanja v prometu. Pojavijo se že težave pri zaznavanju rdeče barve, oddaljenosti, tunelski vid, podcenjevanje tveganja, manjša kontrola vedenja, podaljšanje reakcijskega časa itd., kar pomembno vpliva na naše varno vedenje in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah.
Prav tako vozniki pogosto menijo, da lahko alkoholiziranost zmanjšajo z nekaterimi triki ali pripomočki, kot so npr. svež zrak, telesna aktivnost, spanje, žvečilni gumiji, mastna hrana. Vedeti moramo, da ti ukrepi ne vplivajo na alkoholiziranost, upočasni se samo prehajanje alkohola v našo kri. Sama predelava alkohola pa je približno enako hitra – alkohol se razgrajuje v jetrih – približno 1 enota alkohola na uro ali celo več ob večji popiti količini ali obolelosti jeter. Hkrati je pomembno zavedanje, da smo lahko po zabavi in po samo nekaj urah spanja zjutraj še vedno močno pod vplivom alkohola in je uporaba prevoznih sredstev ravno tako nevarna.
Ne samo vozniki, tudi pešci in kolesarji
V zadnjih letih se povečuje tudi uporaba drog, kar se kaže tudi v prometu. V lanskem letu je Javna agencija RS za varnost prometa v raziskavi ugotovila, da glede na samoporočanje udeležencev ankete 8 % voznikov vozi pod vplivom prepovedanih drog, najpogostejše droge med vozniki pa so marihuana (89 %), kokain (14 %) in amfetamini (10 %).
Tako kanabis, opiati ali novejše plesne droge povzročijo pri posamezniku spremembe v zaznavanju in dojemanju okolja (prometa, drugih udeležencev), pozornost je omejena, pogoste so halucinacije, podaljšuje se reakcijski čas, slabša je koordinacija lastnega telesa in ravnanja, pri nekaterih drogah se povečuje evforičnost in razburjenje, pri drugih zaspanost ter zmanjšanje kontrole vedenja. Tuje raziskave (DRUID, 2012) kažejo, da droge povečujejo tveganje za nastanek najhujših prometnih nesreč, zato v prometu nikakor niso sprejemljive. Zakonsko je prepovedano voziti vozilo ali pričeti z vožnjo pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi (Zakon o pravilih cestnega prometa, 106. člen), kazen pa znaša 1.200 evrvo ter 18 kazenskih točk.
Tako alkohol kot tudi droge pomembno vplivajo na naše sposobnosti zaznave, presoje, odločanja in izvedbe ustreznega in varnega ravnanja. Zato peš ali s kolesom prav tako ni dobra in varna alternativa vožnji domov.
Poletje naj bo čas zabave, brez alkohola in drog v prometu
Ker se bliža predpočitniški čas, počitnice in dopusti, ki za vse pomenijo večjo brezskrbnost, manj obveznosti in tudi več zabave ter prostega časa, želijo na agenciji opozoriti vse udeležence v prometu, da je sodelovanje pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi v prometu zelo tvegano in nevarno. Tega se vse premalo zavedajo tudi mladi, neizkušeni vozniki, ki v povezavi še z drugimi dejavniki, kot so vpliv vrstnikov, prehitra vožnja in dokazovanje, uporaba mobilnega telefona, vožnja ponoči in utrujenost, lahko zelo hitro pripeljejo do zelo hudih posledic. V agenciji tako pozivajo mlade, da svojim prijateljem, fantom in puncam, jasno sporočijo, da je vožnja pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi nesprejemljiva. V agenciji pozivajo tudi starše, da ti jasno sporočijo svojim mladostnikom, da je vožnja pod vplivom nesprejemljiva. Skupaj naj se dogovorijo, kako bodo na varen način prišli domov z zabave.
ZT
