Tokrat o srečanju z lisico, pa o želji srečati krta, pa o Perkmandeljcu na tisoč načinov.»Kar nekajkrat v zadnjih dneh sem bila s Perkmandeljcem. No, samo v mislih. Nisem se trudila dognati, od kod je prijahal, koliko knapov ga je res srečalo, in/ali kako v resnici izgleda. Misli so se pogovarjale le o tem, ali ga morda pod zemljo res srečamo. Vendarle gre za njegov teritorij, in to spremlja že druga misel – da menda sploh ne gre samo za legendo. Predrugačen izraz iz nemškega Bergteufela v Bergmandeljca, in še podomačen v Perkmandejca. Okej, sprejeto. Rumena bradica, in rdeče, izbuljene oči. Po mojem skromnem slikarskem opisu sodeč bi mu človek rekel škrat. In kot ga je upodobil malček od vseh nas Trbovcev, drugače pa Ovnikov – Jože, mi je čisto všeč. Ampak dokler se ta pojavlja v vseh oblikah in agregatnih stanjih, samo da se drži na neki varni razdalji.«
Vsak dan lahko spremljate blog Barbare Hanžič Visinski o pripravah na Zimski jamatlon na www.jamatlon.si.
ZT