Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirana oblika vitaminov, mineralov, tudi aminokislin, maščobnih kislin, vlaknin, rastlin in rastlinskih izvlečkov. V promet se dajejo v obliki kapsul, pastil, tablet, vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah, ki so oblikovane tako da se jih uživa v odmerjenih količinskih enotah. Priporočljivi odmerki so navedeni na deklaraciji izdelka in se jih ne sme prekoračiti. So pa potrebe po vnosu znane le za vitamine in minerale, za ostale sestavine pa so priporočljivi odmerki postavljeni na različnih osnovah.
Prehranska dopolnilna so lahko koristna v primeru občasnega pomanjkanja posameznih hranil – npr. v zimskem času. Ne morejo nadomestiti uživanja uravnotežene prehrane z zadosti sadja in zelenjave, kjer so hranila v najbolj primernem razmerju. Namenjena so zdravi populaciji, bolj odraslim kot otrokom. Varnost prehranskega dopolnila pomeni da proizvod ne vsebuje snovi, ki bi lahko škodljivo vplivana na zdravje ljudi ob dnevnem odmerku.
V kolikor jemljete zdravila, se pred nakupom prehranskih dopolnil posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom. Dodajanje prehranskih dopolnil lahko namreč vpliva na delovanje zdravil – njihov učinek se lahko poveča ali zmanjša.
Posvetujte se s farmacevtom, zdravnikom ali dietetikom če je potrebno spremeniti prehrano oz. začeti dodajati prehranska dopolnila. Eventualno se lahko po posvetu po 50. letu dodajajo:
– kalcij: skupaj z vitaminom D pomaga ohranjati močne kosti. Izguba kostne gostote pri moških in ženskah vodi v zlome. Kalcij lahko dobimo tudi s prehrano – v mleku in mlečnih izdelkih, temno zeleni listnati zelenjavi – npr. ohrovt. Ženske po 50. letu potrebujejo 1200 mg dnevnega vnosa, moški 1000 mg med 51 in 70. letom ter 1200 mg po 70 letu.
– vitamin D: večina populacije v Sloveniji ima pomanjkanje vitamina D. Pomanjkanje se še poveča pozimi. Vitamin D lahko dobimo s prehrano – največ s prehrano živalskega izvora (ribje olje, ribe, jajca) in živila, obogatena z vitaminom D. Dnevne potrebe med pomladjo in jesenjo lahko pokrijemo že s 15 minutno zmerno izpostavljenostjo soncu – npr. s sprehodom če so soncu izpostavljene roke in obraz. Institut za nutricionistiko je razvil brezplačno spletno aplikacijo, ki uporabnikom omogoča izračun potrebnega vnosa vitamina D. Najdete jo na povezavi: https://app.nutris.org/vitaminD
– vitamin B12: pomaga ohranjati rdeče krvničke in živčevje. Preprečuje nastanek anemij, zmanjša utrujenost in ohranja kognitivne funkcije. Absorpcija vitamina B12 in hrane je lahko otežena. Pomanjkanje je pogosto pri osebah, ki se prehranjujejo vegetarijansko ali vegansko. Prehranski viri vitamina B12 so namreč živalskega izvora. Priporočen dnevni vnos je 2,5 µg. Če imate v terapiji zdravila za zmanjševanje izločanja želodčne kisline, se posvetujte o priporočeni obliki vnosa vitamina B12.
– antioksidanti – najdemo jih v hrani in lahko pomagajo pri zaščiti pred nekaterimi boleznimi. Prekomerno uživanje antioksidantov lahko tudi škoduje.
o beta karoten – v temno zelenem ali temno oranžnem sadju in zelenjavi
o selen – v morski hrani, jetrih, mesu in žitu
o vitamin C – v citrusih, papriki, paradižniku in jagodičevju
o vitamin E – v pšeničnih kalčkih, oreščkih, sezamovih semenih, olivah, arašidovo olje
– prehranska dopolnila z zelišči – ginko biloba, ginseng, ehinaceja, .. Pred uporabo zeliščnih prehranskih dopolnil se posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom. Kljub temu da so prehranska dopolnila iz zelišč ni nujno da so varna.
Če dodajate prehranska dopolnila ali ne, je pa potrebno ohranjati zdrav življenjski stil – zdrav prehrana, fizična aktivnost, ohranjanje miselnih aktivnosti, …
Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.
PR objava
