Diarejo lahko povzročijo bolezni ali alergije na hrano, okužbe z virusi, bakterijami in paraziti, strupi in zdravila, lahko pa gre za motnje črevesnega gibanja. Akutna diareja traja načeloma do 14 dni in jo navadno lahko obvladamo sami, kronična diareja pa traja več kot štiri tedne neprekinjeno in zahteva obravnavo zdravnika, saj je lahko tudi znak resnejše bolezni.
Primerna prehrana
Prehrana je pri diareji ključnega pomena, saj nekatera živila pomagajo omiliti simptome; nekaterih živil pa se je v tem času treba povsem izogibati, saj lahko stanje le še poslabšajo.
Čez dan raje uživajmo več manjših obrokov, saj je tako naš prebavni sistem manj obremenjen. Potrebno je uživati lahko trdo hrano, ki ne vsebuje veliko vlaknin. Posegajmo po enostavnih in nezačinjenih živilih, ki so lahko prebavljiva.
Uživajmo kuhano ovseno kašo, banane, jabolčno čežano ali naribana porjavela jabolka, navaden bel riž, bel kruh, toast ali prepečenec, kuhan krompir, pretlačene bele testenine, zelenjavno kašo in nezačinjene krekerje. Takšna hrana je še posebej priporočljiva prvi dan diareje.
Izogibajmo se začinjeni hrani, saj takšna hrana še dodatno draži naš prebavni sistem. Izogibajmo se tudi sladkorju in umetnim sladilom, mleku in mlečnim izdelkom, cvrti, mastni in težki hrani in surovi zelenjavi. Izogibajmo se tudi živilom, ki vsebujejo veliko vlaknin (polnozrnata žita, polnozrnat kruh in ostale stvari iz polnozrnate moke, oreščki in semena), saj vlaknine le še bolj spodbujajo izločanje blata. Izogibajmo se tudi čebuli in česnu, procesirani hrani, živilom, ki napihujejo (zelje, brokoli, cvetača) in vsem citrusom.
Probiotiki
Pri diareji v črevesju navadno pride do porušenega ravnovesja bakterij, kjer slabe bakterije prevladajo nad dobrimi. Zato moramo v telo vnesti dobre bakterije – probiotike, ki bodo spodbudile razrast zdrave črevesne mikroflore. Probiotiki so prisotni v fermentirani zelenjavi in mlečnih izdelkih, vendar se je v času diareje tem živilom bolje izogniti, zato je v tem primeru probiotike v telo smiselno vnesti v obliki kapsul, praškov ali napitkov.
Kaj pa pijača?
Dolgotrajna in močna diareja je lahko nevarna, saj lahko organizem hitro izgubi veliko tekočine, zato je nujno nadomeščanje izgubljene tekočine, saj lahko v nasprotnem primeru pride do dehidracije. Ker je pri diareji izguba tekočine veliko večja kot normalno, jo je treba nadomeščati v večjih količinah. Popiti moramo velike količine vode ali nesladkanega čaja. Ker naše telo poleg vode z diarejo izgubi tudi veliko mineralov in elektrolitov, je potrebno nadomeščati tudi te. Zato se priporoča pitje bistre juhe brez zakuhe (korenčkova juha in prežganka), kokosove vode, vode z elektroliti in peroralne rehidracijske raztopine, ki je mešanica glukoze in elektrolitov. Izogibajmo pa se gaziranim in alkoholnim pijačam, pravemu čaju in kavi, saj lahko še bolj spodbudijo izločanje blata.
Takšno prehranjevanje in pitje zadostnih količin tekočine nam pomaga pri hitrejšem okrevanju. Po dnevu ali dveh, ko se stanje že začne umirjati, lahko v svojo prehrano začnemo vključevati živila, kot so pusto piščančje meso in jajca. Sčasoma se bomo lahko popolnoma vrnili k svoji redni zdravi prehrani.
Če pa se stanje ne izboljša, se pri odraslih po dveh dneh hude akutne diareje priporoča obisk zdravnika; pri nosečnicah, dojenčkih, otrocih in starejših pa že po enem dnevu hude diareje. Če gre za kronično diarejo ali če se v blatu pojavljajo sluz, kri in gnoj, pa je obisk zdravnika nujen.
Nuša Klopčič, dipl. med. sestra, AFP prehranska svetovalka
