Prehlad je bolezensko stanje, ki ga povzročajo različni virusi: rinovirusi, adenovirusi, korona virusi, … Okužbe so najpogostejše v jesenskem in zimskem času. Najpogosteje zbolevajo majhni otroci, posebno tisti, ki obiskujejo vrtec. Ti lahko zbolijo tudi do 12x letno in okužbo prenesejo med družinske člane in vrstnike.

Bolezen se običajno začne s praskanjem in bolečinami v žrelu, kihanjem, izcedkom iz nosu ali zamašenim nosem, kašljem, ki je običajno suh, neproduktiven, vsaj v začetku. Telesna temperatura je pri otrocih zmerno povišana, odrasli pa je praviloma nimajo. Lahko je prisoten glavobol, redkeje mišične bolečine.

Bolezenski znaki so različno izraziti, pri nekom bolj, pri drugem manj, bolezen pa običajno spontano mine v tednu ali dveh.

Zapleti so redki, najpogosteje pride do naknadne okužbe z bakterijami, ki se lahko izrazi z vnetjem obnosnih votlin, vnetjem srednjega ušesa ali pljučnico.

Pri dojenčkih in majhnih otrocih do dveh let  pa lahko pride do vnetja malih dihalnih poti, ki ga imenujemo bronhiolitis. Bolezen se začne kot navaden prehlad, po nekaj dneh pa začne otrok hitreje in težje dihati , kašelj pa se stopnjuje.

Glavna pot okužbe je preko rok okužene osebe, s katerimi viruse prenese na površine, ki jih prijemajo druge osebe. Virusi na rokah preživijo nekaj ur. Bolezen se prenaša tudi neposredno z nosnim izločkom ob kihanju ali kašljanju.

Pri prehladu predvsem lajšamo posamezne znake in simptome, ki se pojavijo. Dobro je da počivamo in pijemo dovolj tekočine. Na vlažnih sluznicah so razmere za razvoj virusov slabše.

Povišana telesna temperatura je obrambni in zaščitni mehanizem našega telesa. Preprečuje razmnoževanje virusov in okrepi naš imunski odziv. Ukrepamo šele, ko se dvigne nekje nad 38,5 ℃ ali ob zelo slabem počutju. Bolj pozorno opazujemo majhne otroke. Dokler so živahni, normalno pijejo in se hranijo ne ukrepamo. Za otroke do 6 mesecev starosti pa svetujemo, da jih ob zelo povišani temperaturi pregleda zdravnik.

Bolečine in praskanje v žrelu lajšamo s pastilami, ki imajo protibolečinsko, protivnetno, antiseptično delovanje ali pospešujejo celjenje in vlaženje sluznice.

Ob zamašenem nosu ali izcedku uporabimo kapljice za nos, ki zmanjšajo oteklino in izcedek. Te vrste zdravila so primerna za kratkotrajno uporabo 5 – 7 dni.

Če je prisoten suh kašelj, brez izločka, ga blažimo z zdravili rastlinskega ali sinteznega izvora za pomiritev kašlja. Ob mokrem kašlju pa uporabimo zdravila, ki nam bodo olajšala izkašljevanje. V obeh primerih je pomembno uživanje tekočine za ohranjanje vlažnosti sluznice v dihalih.

Ljudje imamo pogosto prevelika pričakovanja v povezavi z zdravili ali drugimi izdelki in menimo, da se lahko pozdravimo v dnevu ali dveh, če bomo le uporabili pravo zdravilo ali kombinacijo zdravil.

Za varno in učinkovito uporabo zdravil pri vsakem posamezniku se je dobro posvetovati v lekarni.

Cepiva proti prehladu ni, okužbo lahko preprečujemo s krepitvijo imunskega sistema, pogostim umivanjem rok, predvsem pri pripravi hrane, pred obrokom, po kihanju ali kašljanju, po uporabi stranišča, javnega prevoza. Kadar smo v zaprtih prostorih je primerno držati razdaljo ali uporabiti zaščitno masko. Če umivanje rok ni možno, lahko uporabimo ustrezno razkužilo, predvsem pa se z rokami ne dotikamo obraza.

Oboleli naj ne obiskujejo družin z dojenčki, kroničnimi bolniki ali starostniki, ki so še posebej občutljivi.

Koristi tudi več gibanja in fizične aktivnosti, predvsem na svežem zraku, dovolj spanca, izogibanje kajenju in alkoholu, ki slabita imunski sistem, izogibanje zaprtim prostorom in gneči, kjer virusi bolj intenzivno krožijo.

Tjaša Abram, magistra farmacije, specialistka lekarniške farmacije

Zasavske lekarne


 

Prejšnji članekKradli suhomesnate izdelke
Naslednji članekDanes dogaja