petek, 7 februarja, 2025

Iz te kategorije

Predsednik KS Marno: Jože Velikonja

Kaj je bilo torej tisto, kar vas je spodbudilo, da prevzamete vodenje KS?

Na Marno sem se z družino preselil leta 2001, prej pa sem bil zakupnik zemljišča, ki je bil nekdaj del kmetije Lesjak. Z ženo sva se že dalj časa ljubiteljsko ukvarjala s sadjarstvom, konec 90. let pa sva se odločila za nakup Murove domačije in tam zgradila hišo. V tem času se je pripravljal projekt izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ceroz, ki je v neposredni bližini tudi naše lokacije, zato se je bilo takrat smiselno vključiti v postopek priprav in poskušati vplive na okolje minimizirati, projekt pa pripraviti sprejemljiv predvsem za krajane. Na Marnem je to sicer že tretja deponija odpadkov, kar je bil tudi en izmed vzrokov, da bi bilo potrebno zagotoviti povračila okolju, ki ga regija z odpadki obremenjuje.

Ste s trenutnim stanjem zadovoljni?

Prvi delje, lahko rečem, uspel. Kot stranka v postopku pridobivanja OVD sem osebnolahko izpostavil možne okoljske obremenitve in jih v času postopka izgradnje centra, s podporo Krajevne skupnosti, uspel tudi vnesti v pogoje za izgradnjo in obratovanje regijskega centra. Hkrati smo z Občino Hrastnik in podjetjem CEROZ podpisali dogovor o izvajanju ukrepov za zagotavljanje minimalnih vplivov na okolje v času izgradnje in obratovanja regijskega centra. Poleg tega smo se uspeli pogajati za rento krajanom Uničnega, ki jih vplivi najbolj dosežejo, hkrati pa za investicijska sredstva in nekatere bonitete krajevni skupnosti kot celoti. To je bil zame osebno tudi glavni projekt, še vedno pa traja, kajti obremenitve okolja zaradi obratovanja Ceroza niso zanemarljive, vseh dogovorjenih in s projektom predvidenih ukrepov za zmanjšane vplivov pa Ceroz še vedno ni izpolnil.

Kaj pa drugi projekti, ki ste jih v času vašega vodenja izvedli na Marnem?

Lahko smo ponosni na vlaganja v infrastrukturo. V času mojega vodenja smo realizirali več projektov, med njimi zgradili otroško igrišče z igrali, posodobili košarkarsko igrišče, zgradili balinišče, uredili okolico doma KS in s sofinanciranjem gasilski poligon.

Vsi krajani, razen tistih, ki za izvedbo niso dobili soglasja lastnikov, so v istem času dobili asfaltirane cestne priključke v bližino svojih objektov, v KS smo zgradili odseke cestnih razsvetljav v Brdcah, proti Marnem in odsek na zgornjem Marnem, naslednje leto pa bomo vse predlagane odseke tudi zaključili, za kar že imamo izdelane projekte. Krajani smo poleg navedenega dobili obnovljeno cesto Marno – Unično, urejeno glavno odvodnjavanje nad naseljem Brdce. Kot KS smo sofinancirali ureditev infrastrukture naselja spodnje Marno cona B in v celoti financirali infrastrukturo cone A, uredili rekonstrukcijo ceste v Krištandol proti Lužarju, odseke proti Homšku in Grešaku nad Brdcami, proti Šterbuclu pod deponijo … Že drugo leto poteka tudi rekonstrukcija ceste Marno – Krištandol, ki jo večidel financira Rudnik Trbovlje Hrastnik. Dela naj bi bila zaključena v prihodnjem letu, s čimer bodo tudi krajani tega dela KS dobili posodobljeno cesto in kar nekaj komunalne infrastrukture, KS pa bo hkrati na tem delu financirala tudi del cestne razsvetljave.

Skratka, sredstva, ki jih KS pridobi kot rento zaradi delovanja Ceroza, so v teh letih prinesla našim krajanom pomembne posodobitve, na katere bi sicer verjetno še dolgo čakali.

Kateri pa so vaši trenutno največji izzivi?

Trenutno se ukvarjamo predvsem z možnostmi sanacije področij, ki jih ogrožajo hudourniki in visok nivo podtalnice. Na precej lokacijah se pojavljajo požiralniki in manjši lokalni zdrsi, neurejeno odvodnjavanje je poškodovalo tudi nekaj stanovanjskih objektov, cest in podpornih konstrukcij. Sicer pa smo predstavnikom občine ponovno predstavili projekte, za katere so letno razpoložljiva sredstva v KS preskromna. Tukaj računamo na njihovo pomoč, ker bi nas lahko občina prijavila na primerne razpise, ko bodo odprti.

Naša želja je realizacija rekonstrukcije objekta KS, za katerega imamo izdelan projekt in pridobljeno gradbeno dovoljenje, pa sanacija ceste Marno-Belovo in dokončna ureditev odvodnjavanja pod naseljem Brdce. Seveda si želimo še več manjših projektov, ki jih načrtujemo izvesti z lastnimi sredstvi.

Vam vodenje KS vzame veliko časa?

Vztrajnost je vrlina, katere predsedniku sveta KS ne sme zmanjkati. Za odločanje se svet KS sestane, nadaljevanje aktivnosti pa je že dalj časa obveznost predsednika in predstavnikov občine, ki so za to področje zadolženi. Pripravljenost in odzivnost je neprekinjena, se jo pač navadiš.

Kako pa sodelujete s krajani?

Vsaka pobuda ali odprto vprašanje se praviloma naslovi name, občasno tudi na člane sveta KS. Nekatere zadeve lahko rešujem ali rešim sam, telefonsko ali z obiski pri krajanih, nekatere pa predstavim na sestankih sveta KS, kjer se skupaj odločamo in seveda naslovimo možne rešitve pristojnim na občino. Pohvale zadovoljnih so redkost, težav krajanov pa ne zmanjka, torej vse je po starem, mandat pa še ni končan.

Kako bi opisali sodelovanje z Občino Hrastnik?

Brez občine si dela v svetu KS ne morem predstavljati. Krajevna skupnost je leglo pobud, idej in težav, ki se preko sveta KS lahko bolj ali manj uspešno rešujejo le v sodelovanju s predstavniki občine. Seveda vse postopke planiranja, financiranja in izvedbe projektov izvajajo pooblaščeni na občini, za primernost in izvedljivost projektov pa moramo poskrbeti mi.

Ali sodelujete tudi v kakšnem društvu?

Kulturno društvo Marno vodim že od ustanovitve Mešanega pevskega zborav letu 2005. Takrat sta poleg pevskega zbora še nekaj časa delovali dramska skupina in skupina mladih, ki se je ukvarjala s plesom, igranjem in petjem. Po nekaj letih pa so ostali aktivni le še člani Mepz, ki pa se od preteklega leta zaradi navedenih vzrokov tedensko ne srečujemo več, še vedno pa občasno poskrbimo za nekaj kulture na Marnem. Sicer sem še član Strelskega društva Rudnik Hrastnik, ki sem mu več let tudi predsedoval.

TPK 

Pogovor je bil objavljen v decembrski številki Zasavskega tednika.

Previous article
Next article

Isti avtor