Anka Sotlar je vodenje KS Ivan Keše prevzela pred kratkim. To je njen prvi mandat, pred upokojitvijo je nekaj let delala na občini kot koordinatorica za KS Fric Keršič, Čeče, Alojz Hohkraut, Bevško in Center. Čeprav je v njenem rojstnem listu zapisano, da ji je ime Anica, jo vsi poznajo kot Anko. »Če boste napisali Anica Sotlar, ne bo nihče vedel, kdo je to,« v smehu pove.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Za samo kandidaturo nisem imela posebnega vzroka, všeč pa mi je bila ponudba, ki sem jo dobila in sprejela sem izziv. Krajani so mi z glasovi izkazali zaupanje, ki ga nisem želela izdati, in tako sem pristala, da bom sprejela predsedniško mesto v krajevni skupnosti in delovala v njihovo dobro.
Kateri so glavni izzivi, s katerimi se boste soočili v tem mandatu?
Moj glavni izziv je čim učinkoviteje zadovoljevati potrebe krajanov. Na drugi seji sveta KS smo se dogovorili: dokončali bomo začeti projekt označevanja ulic po naseljih. Pristopili smo k pridobivanju ponudb za vzpostavitev javne razsvetljave na edini ulici, ki te še nima. Podali smo nekaj predlogov prometni komisiji v reševanje. Poskušali bomo v sodelovanju s strokovnimi službami rešiti problematiko odvajanja odpadnih voda na naslovih Sallaumines 3-5, 9, 10a ter na Obrtniški cesti 8. Tam zastajajo odpadne vode in zaradi tega je poškodovan asfalt. Treba bi bilo pregledati zadeve, narediti popis del … vse pa je odvisno od finančnih sredstev.
Komunala in občina bosta pristopili k obnavljanju infrastrukture v naši KS. Na prvi seji je županja Jasna Gabrič predstavila idejni projekt ureditve garažne hiše na koncu Sallauminesa, kjer je makadamsko parkirišče in idejni projekt ureditve površin za blokom K4. To bo v krajevni skupnosti izboljšalo kvaliteto življenja, saj potrebujemo parkirna mesta. Gotovo bodo še drugi projekti, a smo zaenkrat naredili plan samo za obdobje od januarja do marca.
Kako pa sodelujete s krajani?
Zaenkrat brez zapletov, smo še bolj novi. Želim pa si, da bi nam krajani naše krajevne skupnosti posredovali čim več pobud in idej, da krajevno skupnost uredimo, seveda v okviru finančnih zmožnosti.
Ali je delo predsednice krajevne skupnosti naporno?
Mislim, da ne. Za uresničitev cilja pa je v prvi vrsti, poleg finančnih sredstev, potrebna samo ena sama stvar – organizacija ter složnost in dobro sodelovanje med člani sveta. Če nam to uspe, smo že na dobri poti, da skupaj dosežemo cilje.
Na kaj ste v vaši krajevni skupnosti najbolj ponosni?
Krajevna skupnost Ivan Keše je nasploh lepa in živahna. In naša je. Veliko stvari je treba še narediti. Verjamem v uspešno delo sveta v prihodnjih štirih letih.
Če bi prišla v vašo krajevno skupnost skupina turistov, kam bi jih peljali? Kaj bi jim pokazali?
Okoliš Sallauminesa, Dom in vrt. Vreskovo je že malo bolj na hribu in še ni tako zelo urejeno. Kakšnih zgodovinskih, kulturnih znamenitosti pa naša krajevna skupnost nima.
Se vam zdi, da občina vaši krajevni skupnosti namenja dovolj sredstev?
Glede na plane, ki si jih zastavi svet KS, je finančnih sredstev vedno premalo. Je pa prednost to, da je del naše krajevne skupnosti v mestu, tako da se določene stvari v njej financirajo iz občinskega proračuna. Za zimsko službo na javnih poteh, na primer, krajevna skupnost potrebuje malo denarja.
V mestnih krajevnih skupnostih je verjetno krajane težje prepričati, da sodelujejo pri ustvarjanju življenja krajevne skupnosti. Kako ste se lotili tega?
Pravzaprav občani sami ustavljajo člane sveta krajevne skupnosti in sami povedo, kaj jih teži, in člani sveta krajevne skupnosti to posredujejo naprej. Ali pa se občani s pisnimi predlogi obrnejo na občino, ki to posreduje nam. Mi to obravnavamo, dajemo pobude in skupaj z občino rešimo zadeve.
Tekst in foto: Martina Drobne
