Zasavski poslanec poslanske skupine Desus Ivan Hršak je 1. februarja vložil predlog poslanskega zakona o izgradnji HE na srednji Savi. Kot je povedal, se je za samostojno vložitev zakona odločil potem, ko je od lanskega junija čakal na podporo največje koalicijske stranke, ki pa mu jo do dogovorjenega roka, 31. januarja, ni izkazala. Po mnenju Hršaka bo njegov predlog zakona omogočil izgradnjo hidroelektrarn in s tem razvoj lokalne infrastrukture ter gospodarstva.
»Zakon, ki je dober za vse deležnike – državo kot koncendenta, koncesionarja in lokalne skupnosti v območju koncesije, so podprli tudi poslanci različnih poslanskih skupine tako koalicije kot opozicije. Vložili smo tudi zahtevo za splošno razpravo, tako da bo predlog zakona uvrščen že na februarsko sejo DZ, zato verjamemo, da bo v tem mandatu tudi že sprejet,« so povedali v stranki Desus. Dodali so še, da predlog zakona navaja, da se koncesija neposredno podeli družbi Srednjesavske elektrarne (SRESA), ki je v 100-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, za dobo 50 let. Vsako leto bi koncesionar državi plačal 10 odstotkov vrednosti proizvedene električne energije in vodno povračilo.
Predlog zakona navaja, da morajo biti državni prostorski načrti za prve tri hidroelektrarne (Suhadol, Trbovlje in Renke) izdelani do leta 2021 in predlaga finančno konstrukcijo gradnje, po kateri bi sredstva zagotovila vodni in podnebni sklad. Če teh ne bi bilo dovolj, bi jih lahko vlada dopolnila s sredstvi integralnega proračuna.
Ivan Hršak je prek družbenega omrežja sporočil, da njegov predlog zakona podpira tudi evropski poslanec Franc Bogovič, bivši poslanec DZ RS in bivši župan Občine Krško, ki se je intenzivno ukvarjal s problematiko pri gradnji HE na spodnji Savi. Bogovič je podporo predlaganemu zakonu izrazil v elektronskem sporočilu, v katerem je na podlagi izkušenj v Posavju pozval Zasavce, naj se čimprej poenotijo. »Veliko ovir in bitk z mlini na veter boste imeli že zunaj regije, zato se uskladite v regiji,« je zapisal Bogovič, »predlagam, da zakone vlagate skupaj prav vsi zasavski poslanci, saj je umestitev hidroelektrarn projekt, ki mora preseči strankarske okvire, izvaja pa se več mandatov. Ključno vlogo morajo imeti zasavski župani in županje, ki morajo enotno že od vsega začetka pri sprejemanju pomembnih odločitev vključiti krajevne skupnosti, prebivalce in nevladni sektor. Lokalna politika mora že danes natančno vedeti, kaj želi doseči z umestitvijo hidroelektrarn v prostor. Temu primerno morajo pripraviti potrebno dokumentacijo, da boste v Državne lokacijske načrte (DLN) pravočasno vnesli vaše zahteve. Ključno pa je transparentno in pravočasno vključevanje vseh deležnikov. Brez tega, da bi prebivalci Zasavja predhodno jasno vedeli in razumeli, zakaj je koristno umestiti HE na srednji Savi v prostor, realizacija projekta ne bo možna.«
Predsednik Odbora za razvoj energetike v Zasavju Tomaž Trotovšek zaenkrat ne komentira vložitev zakona, o predlaganem zakonu pa naj bi prihodnji teden razpravljal Razvojni svet zasavske regije, ki ga vodi Matjaž Švagan.
ZT