Ob 165-letnici Ane Dimnik je Gostilna Dimnik 27. junija pripravila druženje s kulturnim programom, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Občine Trbovlje in Zasavskega muzeja. Ob domoljubnih pesmih vokalne skupine Un’s Trboul so prisluhnili mladim, ki se na različne načine še vedno srečujejo z Ano Dimnik. Nekateri skozi pripravo raziskovalnih nalog, drugim njeno življenje predstavlja bogat navdih.
»Le kaj bi si ona mislila o nas, ki smo se zbrali v njeni hiši in govorili ter razmišljali o njej,« je ob tem povedal Boris Novak, lastnik picerije, ki se nahaja v nekdanji hiši Ane Dimnik.
Borka za narodno enakopravnost
Ana Dimnik znana kot Slovenska mati, se je rodila 12. julija 1852. Dočakala je 69 let in je večino svojega življenja usmerila v boj Slovencev za pridobivanje enakopravnega narodnega, gospodarskega, političnega, izobraževalnega in kulturnega položaja z nemštvom. Otroštvo je preživela v Hrastniku, v javnem življenju pa se je uveljavila predvsem v Trbovljah, kjer je živela po poroki.
Svoj boj za enakopraven položaj Slovencev je bila tudi v svoji znameniti Gostilni Dimnik, kjer je odločno ukrepala proti nemškemu pogovoru in je nemško govoreče goste iz lokala dosledno preganjala. Ko je bila v hišah slovenska knjiga še redkost, si v njeni našel lepo slovensko knjižnico in slovenske časnike. Bila je edina, ki si je na svojo lipo pred gostilno upala izobesiti slovensko trobojnico. S svojimi dejanji je pritegnila v svojo gostilno Ivana Tavčarja in druge narodno zavedne ljudi. Z nezlomljivo energijo in vztrajnostjo je sodelovala pri prvih poskusih narodne organizacije ter bila vse do svoje smrti vneta podpornica trboveljske podružnice Ciril Metodove družbe.
Vdana žena in mati
Sicer pa je slovela tudi kot vdana žena bolnemu možu in skrbna mati otrokom. Imeli so jo za žensko izjemno dobrega srca, saj je bila dobrotnica ljudem v stiski z denarjem, jim pomagala z nasveti, prijateljicam s sadikami in semeni iz svojega zgledno urejenega vrta revežem in popotnikom pa je nudila hrano in prenočišče. Del v gostilni prisluženega denarja je namenjala za šolanje revnih otrok in omogočila šolanje svojemu sinu Ivanu na univerzi na Dunaju. Z denarjem in hrano je pomagala prebijati študijska leta tudi Ivanovim dunajskim prijateljem in sošolcem.
Pogreb v Trbovljah
Kot piše zgodovina, naj bi se Ani Dimnik izpolnil ključni cilj njenega političnega delovanja z nastankom nove jugoslovanske države. Skrb za svoje zdravje je, pravijo poznavalci, vse bolj postavljala na zadnje mesto. Na pogrebu prijateljice 16. januarja 1921 se je namreč močno prehladila ter zbolela za neozdravljivo pljučnico. Komaj nekaj dni pozneje, 27. januarja, je umrla v svoji hiši v Trbovljah. Pokopali so jo v Trbovljah. O njeni smrti in pogrebu so poročali vsi takratni časopisi, ki so med drugim zapisali tudi, da je bilo na pogrebu nad 10.000 prijateljev iz vseh ljudskih slojev.
Muzejska zbirka
Leta 1995 so delavci zasavskega muzeja v hiši, kjer je danes Pizzerija Dimnik, uredili muzejsko zbirko o življenju in delu Ane Dimnik in njene družine. Spominska soba je odprta za obiskovalce.
ZT
