Objavljeni so prvi razpisi Sklada za pravični prehod, na mizi je tudi že potrditev največjega projekta – Centra za brezogljične tehnologije v Zasavju. Po vsej regiji potekajo delavnice in aktivnosti pod skupnim imenom Pravični prehod Zasavja. O tem, kaj Pravični prehod, ki v Zasavje prinaša 75 milijonov evropskih sredstev, sploh je in kakšne velike razvojne možnosti pravzaprav ponuja Zasavju, smo se pogovarjali z direktorjem Regionalne razvojne agencije (RRA) Zasavje Janijem Medveškom in vodjo Centra za pravični prehod (CPP) Martinom Šikovcem.

O pravičnem prehodu se v Zasavju bolj intenzivno pogovarjamo že tri leta – kako daleč pa smo danes? Kaj konkretnega je Sklad za pravični prehod že prinesel v regijo?

Jani Medvešek: Tako velikih investicijskih spodbud iz evropskih skladov v regijo ni uspelo prej pripeljati še nikomur. Vendar je pravični prehod veliko več. Gre za način razmišljanja in delovanja. Gre za celostno strategijo EU, s katero bomo postali uspešna in napredna družba s sodobnim zelenim gospodarstvom.

Martin Šikovc: Tako bomo tudi Zasavje preoblikovali v konkurenčno, visokotehnološko in nizkoogljično regijo. Objavljen je že razpis za izgradnjo ekonomsko poslovne infrastrukture, za obrtno-industrijske cone. Pred nami je tudi razpis za inkubatorje. Občine pripravljajo teren za razvoj gospodarstva na območju Kisovca v zagorski občini, Lakonce v Trbovljah in Rudnika v Hrastniku. V Zasavju bo zaživela tudi prva javna znanstveno-raziskovalna institucija – Center za brezogljične tehnologije, ki ga vzpostavlja Kemijski inštitut za raziskavo baterij, vodikovih tehnologij in zajema ogljika.

Pri Centru za demonstracije in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT) gre za precej veliko naložbo. Kako se bo financirala?

Medvešek: Gre za strateški projekt, ki je ključen v celotnem načrtu za prestrukturiranje. Vreden bo okoli 32 milijonov evrov – 27 milijonov bo namenjenih iz Sklada za pravični prehod. Ustvaril bo izjemne priložnosti za razvoj in specializacijo gospodarstva, ga povezoval z znanostjo, lokalnimi skupnostmi in izobraževalnimi institucijami.

Šikovc: Takšni projekti privabljajo investicije in ustvarjajo delovna mesta prihodnosti. Kemijski inštitut je slovenska vodilna znanstvenoraziskovalna institucija, povezuje se z državami po vsem svetu, sodeluje z gospodarskimi giganti doma – tudi v Zasavju – in v tujini.

Kje pa so neposredne priložnosti za investitorje iz gospodarstva?

Šikovc: Pred nami sta razpisa, ki bosta namenjena tako velikim kot malim in srednjim podjetjem. Z razpisoma za produktivne naložbe ter raziskave in razvoj bo podjetjem neposredno namenjenih 30 milijonov, dodatnih 5 milijonov pa za obnovljive vire energije na degradiranih območjih. Zanimanja za razvojno naravnane projekte med domačimi podjetji je ogromno. Podporo bodo najprej dobili projekti, ki so že pripravljeni.

Medvešek: Tudi domača podjetja se zavedajo, da se bodo sredstva lahko oplemenitila z investicijami v znanje in tehnološki napredek. Tako bomo ustvarili konkurenčno gospodarstvo in se približali bolj razvitimi regijami. Osnovni moto pravičnega prehoda je namreč: Nikogar ne bomo pustili zadaj.

Šikovc: Pomembno je, da se osredotočamo na mlade, ukrepi bodo usmerjeni tudi v krepitev znanja v šolah ter krepitev kompetenc zaposlenih v domačih podjetjih.

Sredstva so namenjena tudi za tehnično pomoč, v okviru katere se financira Center za pravični prehod Zasavja, ki ste ga vzpostavili na RRA.

Medvešek: Gre za dodatna sredstva, ki se ne »zažirajo« v 75 zasavskih milijonov. Gre za tehnično pomoč EU, v bistvu tudi za lokalne skupnosti, zavode, gospodarska združenja, izobraževalne institucije …

Šikovc: Center za pravični prehod je osrednja informacijska, podporna in povezovalna točka v celotnem procesu preobrazbe regije. Evropska komisija nas izpostavlja kot primer dobre prakse upravljanja celotnega procesa.

Medvešek: Kolega Šikovc je bil zraven pri procesu od začetka, z aktivnim sodelovanjem na platformi EU je pravzaprav najbolj zaslužen, da je komisija tudi Zasavju priznala status premogovne regije.

Upravljanje celotnega procesa ste zastavili široko. Beremo o obiskih delegacij iz tujine.

Šikovc: Tudi mi se oziramo po dobrih praksah v tujini, povezovanje in izmenjava izkušenj med premogovimi regijami je ključnega pomena za učinkovito delovanje evropskega Mehanizma za pravični prehod. Gre za kompleksen dolgoletni proces, ki se bo moral hitro odzivati na spremembe.

Medvešek: V naši agenciji imamo dobro ekipo z inovativnim razmišljanjem in delom, ki skrbijo, da delo Centra in celotne RRA poteka učinkovito. Brez medsebojne pomoči pri našem delu ne gre in tesnega sodelovanja z občinami, ministrstvi, gospodarstveniki in drugimi partnerji v regiji, državi in Evropski uniji.

Šikovc: Pravkar smo gostili delegacijo iz Spodnje Šlezije na Poljskem, ki je prav tako že opustila premogovništvo in zaradi tega občutila negativne družbene in gospodarske posledice. Pri nas so bili predstavniki madžarskih in čeških premogovnih regij. Ravnatelje zasavskih osnovnih in srednjih šol smo peljali na Nizozemsko, kjer so raziskovali inovacije v izobraževanju, z zasavskimi župani in predstavniki občin smo se udeležili Platforme za premogovne regije v Bruslju.

Medvešek: Organiziramo številne dogodke in delavnice v vseh štirih občinah. Pravkar pa se postavlja tudi Platforma pravičnega prehoda – spletno središče, na katerem so na enem mestu aktualne informacije, relevantni podatki in kazalniki v procesu preobrazbe regije in Akademija pravičnega prehoda, ki je v prvi vrsti namenjena izobraževanju in krepitvi kompetenc vseh, ki so kakorkoli vključeni v proces pravičnega prehoda Zasavja.

PR objava


 

Prejšnji članekKaja Vozelj in Gašper Grašič
Naslednji članekTrbovlje Open 2023