Skupina San Di Ego se trenutno intenzivno pripravlja na koncert ob promociji nove plošče Doktor za Rock’n’Roll, ki bo 23. marca v ljubljanski Cvetličarni, tako da pevec, rojeni Trboveljčan, Sergej Škofljanec poleg službe in družine za druge projekte enostavno nima ne časa, ne želje.
Škofljanca je iz rodnega Zasavja zvabila, kot pravi, »na začetku šola in želja po novih glasbenih dogodivščinah, kasneje služba, najbolj pa ljubezen in družina«. S partnerko imata namreč hčerko, ki mu poleg glasbene in knjižničarske kariere krajša dneve. V svoje Zasavje se zadnje čase ne vrača pogosto, priznava, saj je njegov urnik enostavno prepoln. A ker mu po žilah teče zasavska kri, ponosno pove, rad pride domov. V Zasavju najbolj pogreša pristno rockersko sceno, kakršna je bila v času njegove mladosti. »Trbovlje in tudi druga manjša delavska oziroma industrijska mesta so imela nek svoj čar, način izražanja, posebne ljudi in tudi “zvok”,« pravi, »in vse to je dalo tem mestom prav poseben značaj. Seveda je to še vedno prisotno, vendar manj, med drugim tudi zato, ker je vsa takratna industrija, ki je bila kruh in duša teh mest, vključno seveda z rudarstvom, postopoma izginila, ampak le fizično, ne pa iz src, duš in spomina pristnih Zasavcev.«
V Zasavje pa se ne vrača le na obisk – včasih tu s skupino tudi igra in poje. »Poseben občutek je igrati pred občinstvom, med katerim je mnogo takih ljudi, ki te poznajo že od malih nog in ranih glasbenih začetkov,« pravi, »vendar je minilo od takrat že kar nekaj časa in tako na koncerte hodijo že nove generacije. Tudi otroci mojih vrstnikov, za katere pa upaš, da bodo imeli takšen glasbeni okus kot njihovi starši. Hvala bogu je velikokrat tako.«
V juniju bo skupina San Di Ego nastopila na Gori Rocka. K sodelovanju na festivalu jih je pritegnila, pravi Škofljanec, »na kratko, dobra “muska”, vrhunska organizacija in dobrodelnost«. Slednja jim je tudi sicer blizu, »saj živimo v časih, ko ljudje žal živijo v čedalje večji stiski in to največ zaradi pohlepa, brezumja in brezčutnosti manjšine. Tako sam kot tudi z različnimi zasedbami sem velikokrat nastopal na dobrodelnih prireditvah in vedno bom, ker je to najmanj, kar lahko naredim.«
Konec lanskega leta so doživeli prav posebno pohvalo. Samantha Fox, priljubljena pop pevka iz 80. let prejšnjega stoletja, jih je v videu, ki je hitro zaokrožil po družabnih omrežjih, nagovorila in pohvalila njihovo priredbo njene pesmi Touch Me. »Posnetih je bilo že veliko priredb,« v videu pove Foxova, »moram povedati, da je to najbolj posebna priredba moje pesmi, kar sem jih kdaj slišala.« Škofljanec priznava, da je bila pohvala prijetno presenečenje. »Vendar, če si ta prav’ “muskontar”,« pravi, »ne igraš zato, da bi te hvalili, ampak zato, ker to rad počneš. Raje pa seveda vidimo, da nas pohvali ali pa pograja oseba, ki v glasbi nekaj pomeni, kot pa en samooklicani glasbeni kritik.« Foxova se bo Škofljancu in skupini San Di Ego 7. julija pridružila na odru festivala Pivo in cvetje.
Škofljanec vsem, ki pravijo, da rock glasba umira, kratko odgovarja: »Če je glasba dobra in kvalitetna, ne bo nikoli zamrla, ne glede na žanr.« Moti ga, da se na glasbeni sceni vse vrti okrog hitrih zaslužkov in umetno ustvarjenih muh enodnevnic, ki »v kratkem času naredijo precej škode tistim, ki bi si zaslužili vso pozornost tako medijev kot tudi širše publike,« pravi.
Pevec mladim skupinam, ki želijo uspeti na rockerski sceni, svetuje, naj vztrajajo in se ne ozirajo na mnenja drugih. »V osnovi je zelo enostavno,« pravi, »če uživaš v muziciranju, samo vztrajaj, ustvarjaj, sledi svojim sanjam, osredotoči se na cilj in se ne oziraj na mnenja škodoželjnih in nevoščljivih ljudi. Če delaš dobro, se bo slej ko prej to pokazalo in obrestovalo. Vse je ljubezen,« zaključi.
Martina Drobne
