Premoženjskih kaznivih dejanj je v Sloveniji manj kot pred nekaj leti, kar pa ne pomeni, da do njih ne prihaja več. Priložnostne tatvine, ki so najpogostejša premoženjska kazniva dejanja, je pogosto mogoče preprečiti že z ustreznim odlaganjem ali shranjevanjem predmetov. Tatovi denarnice, telefone, torbice, tablične računalnike, nahrbtnike največkrat ukradejo z lahko dostopnih in nenadzorovanih mest.
Previdni doma
Previdnost je potrebna tudi doma. Žrtve takšnih tatvin so najpogosteje starejši občani, storilcev pa je običajno več. Medtem ko nekdo žrtev s pogovorom zamoti in preusmeri njeno pozornost, drugi storilci vstopijo v hišo ali stanovanje in ga pregledajo ter ukradejo vredne predmete. Oškodovanci kaznivo dejanje običajno prijavijo šele več ur po dogodku ali celo naslednji dan, kar otežuje preiskavo kaznivega dejanja. Neznane osebe je zato doma potrebno imeti pod nadzorom, vrata stanovanja zaprta in zaklenjena, vredne predmete pa pospravljene. Od oseb, ki trdijo, da so serviserji ali izvajalci del, je potrebno zahtevati identifikacijsko izkaznico, delovni nalog ali drug dokument.
Tatvine na avtocesti
Tatvine se poleti dogajajo tudi na avtocestah, kjer storilci oškodovancem ponudijo pomoč pri menjavi predrtih pnevmatik ali jim poskusijo prodati izdelek sumljivega izvora. Nasilnejše pa so roparske tatvine, kjer ropar napade nepričakovano. Tarča takšnih napadov so pogosto torbice oz. stvari v torbicah, ki jih ljudje prenašajo v roki ali na ramenih.
Nepovabljeni gostje
V poletnih mesecih, ko so oškodovanci zdoma, so lahko tatovi lotijo tudi nepremičnin. Storilci najpogosteje vstopajo z vlamljanjem skozi okna in vrata, odnašajo pa zlasti denar, nakit in tehnično opremo. Obravnavani so bili tudi primeri, ko so storilci vlomili v objekt ali stanovanje in ga skoraj v celoti izpraznili. Kradli so podnevi, dalj časa, sosedom pa so se izgovorili, da so iz selitvenega servisa in da se sosedje selijo. Šibke točke na nepremičninah so zlasti okna in vrata, ki jih oškodovanci velikokrat puščajo odprta ali odklenjena. V prostor s povprečnimi varnostnimi ukrepi lahko tat vlomi v manj kot petih minutah, če pa so okna odprta ali zelo slabo varovana, pa še veliko prej, zato je potrebno izvajati vsaj osnovne samozaščitne ukrepe. Gotovine in zlatnine ni dobro hraniti doma, varnejši je najem sefa. Hiša naj ne daje videza, da je dlje časa prazna, okna naj ne bodo zastrta, na telefonski tajnici pa naj ne bo obvestil. Poštni nabiralnik je potrebno redno prazniti ali pa preusmeriti pošto. K preprečevanju vlomov zelo pomagajo tudi različne kombinacije tehničnega in mehanskega varovanja. Priporočljiva so časovna stikala za samodejno prižiganje luči, magnetna stikala, ki oddajo zvok visoke frekvence, zagozde z alarmom, tehnična vrata. Če so vgrajena elektronska varovala, je treba poskrbeti tudi za njihovo neprekinjeno napajanje. V veliko pomoč so lahko tudi sosedi, zato je koristno poznati in imeti dobre odnose z ljudmi, ki živijo v bližini.
Prijava vloma
Če kljub vsemu pride do vloma, policisti svetujejo, da oškodovanci takoj pokličejo na interventno številko 113. V prostor ni varno vstopati, ker je storilec lahko še v objektu, s hojo po stanovanju pa se lahko uničijo tudi sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Dogaja se, da oškodovanci že ob pogledu na vhodna vrata ugotovijo, da je bilo v njihovo stanovanje vlomljeno, pa vseeno vstopijo vanj in pregledujejo, kaj je bilo odtujeno, seštevajo za koliko so bili oškodovani, sproti pa uničujejo še sledi. V primeru, če oseba opazi, da je bilo v stanovanje vlomljeno, je najbolje počakati pred vrati in poklicati policijo, med tem pa opazovati prostor in okolico ter navezati stik z bližnjim sosedom.
Storilci lahko vlomijo tudi v vozila, predvsem na parkiriščih ob morju, na gorskih izhodiščih in drugih turističnih krajih. Ti vlomi so velikokrat posledica neustrezno odloženega vrednega predmeta v vozilu in priložnosti, ki jih ponujajo neosvetljena, neurejena in polna parkirišča. V vozilo lahko tat vlomi v nekaj sekundah, povzročena škoda pa velikokrat presega vrednost ukradenega predmeta.
ZT
