Župan Občine Laško Marko Šantej je v torek, 20. februarja, gostil srečanje županov posavske, savinjske, dolenjske in zasavske regije na trasi srednjega dela tretje razvojne osi.
Na srečanju so skušali uskladiti in potrditi izbrane študije variant. Gre za predvideno povezovalno državno cesto med avtocestama A1 in A2. Predlog variante trase so podprli vsi župani in županja na srečanju, saj je predlog trase usklajen s strateškimi dokumenti posameznih občin.
Podpis sporazuma
Župani so podpisali sporazum o skupnem in usklajenem zastopanju interesov za dokončanje tretje razvojne osi na srednjem delu, saj si želijo biti aktivno vključeni v projekt in biti na tekočem s časovnico, ki se vsako leto bolj odmika. Svoj podpis so na srečanju pod dokument prispevali: Marko Šantej (Laško), Matija Kovač (Celje), Marko Funkl (Hrastnik), Dušan Skerbiš (Mirna), Franc Glušič (Mokronog – Trebelno, Tomaž Režun (Radeče), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Mateja Povhe (Trebnje). Župan občine Šentrupert Tomaž Ramovš se je opravičil, vendar naj bi Šentrupert tudi pristopil k podpisu.
Prva študija variant je bila objavljena že leta 2008. Konec leta 2016 so po devetih občinah potekale javne razgrnitve in predstavitve dopolnjene študije variant s predlogom najustreznejše variante. Posamezniki, občine in predstavniki gospodarstva so podali svoje pobude in predloge. Stališča do pripomb in predlogov so bila objavljena sredi leta 2017. Nato so aktivnosti zastale.
Traso razdeliti na več odsekov
Junija 2023 je DRSI občinam predstavila rešitve optimizirane in kombinirane trase. Vsi župani in županja so danes tak predlog potrdili in se dogovorili za usklajeno delovanje. Za čimprejšnje nadaljevanje postopka sprejema DPN županja in župani predlagajo, da se trasa srednjega dela razdeli na več odsekov oz. faz in da se DPN glede na dolžino trase sprejema po posameznih odsekih (3 – 4 odseki). Letos pomadi bodo ministre in predstavnike resornih ministrstev povabili na skupni sestanek zato, da še enkrat poudarijo nujnost izboljšanja
cestne povezljivosti, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših razvojnih možnosti za vse občine na predvideni trasi. V občinah se bodo v vse postopke aktivno vključili.
Jasno sporočilo
»V Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev je tretja razvojna os določena kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, katerega gradnja bo zagotovila ustrezno povezanost središč nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena. Želimo si in verjamemo, da tako mislijo vsi odločevalci tudi na državni ravni in da ne bo ostalo le pri zapisanem členu v samem zakonu. Ključno za razvoj naših regij je zagotoviti ustrezno pretočnost cestnega prometa tako proti severu kot proti jugu in s tem izboljšati povezljivost z regionalnimi središči,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Izjemno gost promet
Primer: na najbolj obremenjenem delu trase (na trasi Laško-Celje) znaša povprečni letni dnevni promet med 15.000 in 20.000 vozil dnevno, od tega najmanj 800 težkih tovornih vozil z maso preko 3,5 ton. Celje kot tretje največje slovensko mesto še vedno nima prave obvoznice. Prav tako dnevno prevozi vozlišče v Zidanem Mostu približno 5.500 vozil, kar pomeni od 5-6 vsako minuto. In to preko mostu, ki omogoča le enosmerni promet. Obenem pa je tranzitni promet med Celjem in Krškim prepovedan, a se tovorna vozila tem predpisom uspešno izogibajo. Vse to dodatno obremenjuje in uničuje državno cesto Celje-Zidani Most-Krško. Izrednega pomena je tudi obnova in nadgradnja cestnega odseka preko Mirnske doline med Sevnico in Trebnjem.
Savus
Foto: Občina Laško
