»Treba je delati, treba pa je znati tudi odstopiti od posla, če ugotoviš, da zanj nisi sposoben,« je na tiskovni konferenci 14. junija povedal Janez Vidmar, ki je leta 1967 ustanovil podjetje EVJ Elektroprom.
V podjetju, kjer je bilo leta 1985 zaposlenih že 20 ljudi, število zaposlenih pa je raslo vse do gospodarske krize, ko jih je bilo v podjetju okrog 140, je danes zaposlenih 90 ljudi. Od tega 85 v EVJ Elektroprom, dva v hčerinskem podjetju EVJ energetika in trije v drugem hčerinskem podjetju Televiziji ETV.
Podjetje vključuje dvanajst dejavnosti, pri čemer prevladujejo trgovina s tehničnim blagom, strojne in elektro inštalacije, nizka gradnja, kabelsko komunikacijski sistem in ogrevanje z lesno biomaso ter soproizvodnja toplotne in električne energije.
Kot je povedal direktor podjetja Tomaž Kralj, so s prometom zadovoljni. Lani so ga ustvarili za 8 milijonov evrov, kar je za odstotek več kot leta 2015. V prvih štirih mesecih letos pa je njihov promet znašal že 3 milijone evrov, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
V zadnjih treh letih so narasle tudi naložbe. V osnovna sredstva so vložili 120.000 evrov, v kabelski sistem 180.000 evrov. »Kabelski sistem nenehno posodabljamo,« je povedal vodja tega oddelka in prokurist podjetja Boštjan Vidmar, »v razširjenem paketu ponujamo strankam 55 programov v kakovostni HD resoluciji, v enem gospodinjstvu lahko spremljajo program na treh televizijah ne da bi pri tem trpela hitrost interneta, ponujamo optične povezave za podjetja in uvajamo tehnologijo prenosa kabelskega omrežja po optičnem kablu GPON, ki omogoča tudi prebivalcem na periferiji priklop po enaki ceni kot odjemalcem v centru mesta. Na ta sistem smo priključili že nekaj odjemalcev na območju Čolnišč.«
Največ pa je v zadnjih treh letih podjetje vložilo v področje energetike, in sicer 1,3 milijona evrov. V svoji elektrarni soproizvajajo toplotno in električno energijo, pri čemer kot energent uporabljajo lesno biomaso. »Od februarja letos,« je poudaril vodja področja EVJ energetika Tomaž Trotovšek, »smo priča podražitvi biomase za devet do deset odstotkov, zmanjšala se je tudi ponudba. Pri nas potrebujemo letno 6000 kubičnih metrov tako imenovanega okroglega lesa, zagotovili pa bi ga nam lahko le 300.« Po besedah Trotovška so spremembe nastale z ustanovitvijo državne družbe Slovenski državni gozdovi. Te spremembe pa jih silijo v iskanje razpoložljive biomase na tujih trgih, kjer pa ta ni v skladu s certifikatom FSC, h kateremu so zavezani. »Na podlagi povedanega,« je dejal Trotovšek, »se lahko vprašamo, ali država dejansko spodbuja rabo lokalno dostopnih obnovljivih virov energije.« Se pa podjetje lahko pohvali s kar nekaj primeri dobre prakse ogrevanja z lesno biomaso, ki so jih uvedli v nekaj šolah, vrtcih in poslovnih stavbah.
Od subvencioniranja države in cene razpoložljive biomase na domačem trgu so odvisni tudi njihovi načrti po povečanju proizvodnje peletov s pet na deset ton. Resno pa razmišljajo tudi o razširitvi EVJ centra, ki naj bi potrošnikom prinesel širšo in raznoliko ponudbo na enem mestu. So pa na področju trgovine lani jeseni uvedli novost – spletno trgovino, prek katere načrtujejo ustvariti vsaj 10 odstotkov prometa, ki ga sicer ustvarijo v klasični trgovini.
Tatjana Polanc Kolander
