V sredo, 11. aprila, naj bi Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor v Državnem zboru obravnaval in sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. Predlog je vložila skupina poslancev s prvopodpisano zasavsko poslanko Vojko Šergan iz stranke SMC. Vendar predloga niso obravnavali, ker so člani odbora iz strank DeSUS, SD in SDS sejo pred zadnjima dvema točkama obstruirali. Predzadnja točka je bila predlog zakona o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline, zadnja, sedma točka pa omenjeni predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Poslanka Vojka Šergan je na tiskovni konferenci v petek, 13. aprila, v prostorih RTH Trbovlje pojasnila, da ni bila informirana, da se bo to zgodilo. »Žal mi je,« je povedala, »že na seji se je čutilo, da se nekaj dogaja. Nato pa so člani strank DeSUS, SD in SDS pred šesto in sedmo točko sporočili, da na seji ne bodo prisostvovali.« Seja je bila prekinjena, ne pa tudi odpovedana, je poudarila Šerganova in sporočila, da bo predsednik odbora sklical nadaljevanje seje, predlagatelji pa si še naprej prizadevajo pridobiti potrebno podporo za predlagani zakon. »V Državnem svetu so naš predlog zakona stoodstotno podprli, res pa je, da je vladni predstavnik razlagal, da bi to lahko reševali z uredbo. A ta ne rešuje ravnanja z rudarsko dediščino in monitoringa. Cilj zakona je zagotoviti dovolj časa za dokončanje sanacijskih del na degradiranih površinah, ki jih zahteva Zakon o rudarjenju, monitoringu in ohranitvi rudarske dediščine. Če bo RTH konec letošnjega leta likvidiran, ne bo pa zagotovljen potrebni monitoring, to predstavlja nevarnost za ljudi in premoženje,« je povedala Vojka Šergan.
Direktor RTH dr. Janez Žlak pa je o tem dejal: »Če bomo z zakonom Šerganove uspeli, bo RTH nadaljeval z delom, če ne, je stvar lastnika, kako bodo stvari potekale naprej. RTH ima simbolično rečeno pripravljene ključe, ki jih bo konec leta predal več lastnikom, med njimi ministrstvu za okolje, ministrstvu za infrastrukturo, občinam … Vemo pa, da je težje upravljati, če je lastnikov več, saj ti odgovornost in pristojnost laže prenašajo drug na drugega. Trdim, da je RTH najbolj primeren, da izvaja nadaljnjo sanacijo in monitoring teh površin tudi v prihodnje.«
V RTH sicer nadaljujejo z uresničevanjem srednjeročnega programa zapiranja za obdobje 2013-2018, uspešno so poplačali tudi vse bančne dolgove, zaradi katerih jim je pred prihodom Žlaka na mesto direktorja grozil stečaj. Postopek sanacije je na višku, odprtih imajo preko 40 različnih postavk, sanirajo pa tudi območja, ki v programu niso predvidena, pa so se zaradi vplivnega območja rudarjenja izkazala za kritična. Med njimi problem podtalnih vod na Brnici in Studencih in plazenje na področju Novega doma v Trbovljah. Žlak upa, da bo vlada rudniku naklonjena pri odpravljanju pomanjkljivosti srednjeročnega programa, ki ne predvideva sredstev za obveznosti iz naslova sanacije in kontrole saniranih površin v skladu z rudarsko zakonodajo.
V letošnjem letu ima RTH za izvajanje programa na voljo 16 milijonov evrov, v bodoče bi potrebovali 1,5 milijona evrov letno, obetajo pa si tudi 3 milijone še ne porabljenih evropskih sredstev.
Tatjana Polanc Kolander
