Ante Mahkota, izjemen alpinist, novinar, fotoreporter in urednik, se je poslovil v petek, 14. decembra, v Ljubljani. Bil je vsestranski človek z mnogimi talenti. Spomnimo se ga kot pobudnika akcij Podarim – dobim in Sto žensk na Triglav, opravljal je delo generalnega direktorja Dela, ustanovil revije Jana, Avto, Teleks … V alpinizmu se je najbolj proslavil z vzponom na 7134 metrov visok Leninov vrh in z domačo Sfingo, več sto metrsko previsno steno v Triglavu. O njej je napisal tudi knjigo z istim imenom, še vedno je najbolj brano alpinistično delo med Slovenci. O tem podvigu so posneli tudi film. V letih 1955 do 1966 je opravil 16 prvenstvenih vzponov, tudi zato so ga uvrščali med deset najboljših alpinistov sveta.
Ante Mahkota je bil rojen na Dolu pri Hrastniku. Njegova mama Pavla Mahkota je bila namreč legendarna učiteljica, vzornica mnogim generacijam. Na Dolu je Ante pričel obiskovati osnovno šolo. Potem ga je življenjska pot odnesla v Ljubljano, na Dol pa je rad prihajal predvsem na obisk k mami. Poročen je bil s pevko Marjano Deržaj, hči pa je prevajalka Tina Mahkota, Sovretova nagrajenka, ki se rada vrača v Hrastnik, Šavno Peč in na Dol pri Hrastniku.
Ob njegovi smrti so pokazali krajani svojo iskreno prizadetost, spomnili pa so se tudi zgodb, povezanih z njim. Nekaj jih objavljamo:
Bojan Kuhar: »Da je živel Ante Mahkota v mojem domačem kraju, sem izvedel povsem slučajno v Ljubljani. Kolegi so mi kar malo zavidali, jaz pa sem bil še toliko bolj ponosen. Slava mu in naj počiva v miru.«
Jani Zore: »Bil je eden najbolj znanih in popularnih Dolanov. Lepo bi bilo, če bi v našem muzeju ohranili spomin nanj in uredili kotiček z življenjepisom, sliko in njegovim najbolj znanim delom – Sfingo.«
Karmen Podmenik: »Z mojim očetom sta bila sošolca, dokler se ni preselil v Ljubljano in tam nadaljeval šolanje. Ob njegovi smrti sva veliko govorila o njem. Spominja se ga kot nenavadno pametnega fanta. Tudi prej ga je velikokrat omenjal. Čim je bila kakšna novička o njem, je vedno s ponosom pripomnil, da je Ante Dolan in njegov sošolec.«
Betka Suhadolčan: »Ante se je vračal iz Ljubljane ob vikendih in v počitnicah. Takrat še ni bilo stolpnic, vas je bila zato manjša in vsi otroci smo se družili. Vedno smo se razveselili Anteja, ko je prišel iz Ljubljane in povedal kaj novega. Poleti smo se kopali v potoku, ki takrat še ni bil reguliran.«
Pogreb pokojnika bo v četrtek, 20. decembra, ob 12. uri na Plečnikovih Žalah, izpred vežice sv. Antona. Cvetje in sveče svojci hvaležno odklanjajo v korist Gorske reševalne zveze Slovenije.
Fanči Moljk