Tudi me imamo nekaj zahtev. A se mogoče pričakovanja slišijo lepše? 😉
–    aufcugi naj bodo razporejeni na dovolj veliki površini, nekatere udeleženke lahko s seboj prinesejo kakšno (omaro) oblačil več kot je potrebno;

–    pametno in okolju prijazno bi bilo, da bi nas v jamo beglajtal med prvimi ekipami – a je razlaga sploh potrebna?;

–    kakšna cicka je lahko tudi netekmovalna, popolnoma viška – za morebiten prevoz utrujenih;

–    čela in dela tam naj ne bo med delovnimi točkami – stavkajočim v belih halah prijazneje;

–    poskrbet je treba za durhcug – saj se strinjamo, da razen šunki ni prav dosti koristen;

–    še vedno je možnost –tlon organizirat na več kot samo en dritl – da vsi končamo približno ob istem času;

–    da se o fajhtnobi in škodljivem vplivu na kožo sploh ne pregovarjamo;

–    na hrastniškem gverki naj čaka hrana in pijača, da ne bi bilo treba koga hinrihtat;

–    omarice so verjetno že zagotovljene – po dve na glavo, o iberžnih cotah smo že;

–    namesto nagrade za najpočasnejšo ekipo nam lahko podelite kolmkarto, kupca in njegov denar namreč že imamo;

–    lamparna naj bo operativna – ker naše lučke bodo od plusa do minusa izmozgane,

–    markice upam, da nadomestijo štartne številke – vsaj bolj vidne so;

–    za morebiten nohšiht se nas plača več, na primer kot ure ibranja – drugače se pritožimo – že najdemo obergutmana, ki še ni rekel adijo;

–    pleh muska je dobrodošla, v bistvu naj ob takih priložnostih nikar ne dela plavih;

–    čeprav tekma ni maratonska, masaža ni prepovedana – kakor en remont, saj so lokalni maserji že sprifani;

–    pri šanku naj bo za štiri praznega prostora – in ajmer vode, za slučaj, če na licu mesta ne bi zmogle naročit;

–    trajbat nas po opravljenem –tlonu ni treba čisto nikamor;

–    vašhala naj bo primerno ogreta (da – o temperaturi vode in tem, da pride na vsako žensko tekmovalno glavo po en močan helfer – ne zgubljamo besed);

–    ob izhodu nas lahko pričaka vsaj kakšen ležalnik – prav verjetno je namreč, da bomo vsaj malce zmatrane;

–    ne šmir-, ampak ena dišeča žajfa pa sveži žemperji – no, te bomo imele pa s sabo.

Po mojem je v grobem zajeto vse, od A do Ž. V kolikor pa se najde še kakšna malenkost, pa h tej individualni pogodbi podpišemo še aneks. Lahko naknadno za nazaj, brez problema.

Če vsega tega ne bo, ne bo skoraj nič zato. Razen treh š-jev. Šimfaja, špukaja in švaraja po dolgem in po čez.

To med drugim piše Barbara Hanžič Visinski o pripravah na Zimski jamatlon na www.jamatlon.si.