Minili so že štirje dnevi, kar je raketa, ki sliši na ime Primož Roglič, prikolesarila na cilj zadnje etape italijanskega Gira. Roza majico mu je odnesel Ekvadorec Richard Carapaz, a Zagorjani, ki so Roglo v junijski vročini pričakali na ploščadi v Zagorju, se na to niso preveč ozirali.
»Rogla, čestitke, ponosni smo nate.«
Primoža je že pri ovinku za njegove domače Strahovlje pričakala množica oboževalcev, ki niso mogli dočakati, da raketa prispe v Zagorje. Krmilo ogromnega kovinskega kolesa, ki označuje odcep do Rogličevega doma, so ovili v rožnat trak in s tem pokazali, da je Roglič za njih pravi zmagovalec – ne glede na njegovo končno uvrstitev na Giru. O tem so jasno in glasno govorili tudi rožnati dežniki z njegovo podobo, rožnati baloni, s katerimi so navijači šampionu mahali ob prihodu na ploščad, in ogromen napis »Rogla, čestitke, ponosni smo nate«, ki je visel z žerjava nad zagorskim rondojem.
Roglič je na sprejem prišel, če že ne v roza majici, pa vsaj v roza nogavičkah. Tako on kot njegovi navijači so si nadeli majice z njegovim logotipom, za katerim stoji zanimiva zgodba: »Logotip predstavlja vrhunskega kolesarja Primoža Rogliča, slovenskega orla, bivšega smučarskega skakalca,« je zapisano na Rogličevi uradni strani, »katerega krila se začnejo netipično oblikovati v lovorjev venec, ki zaznamuje le tiste športnike, ki se bodo v zgodovino športa zapisali za vse večne čase.« In Rogla se je v zgodovino slovenskega športa zapisal že večkrat: kot dvakratni prejemnik naziva kolesar leta, kot zmagovalec dirke po Romandiji in v ZAE, nazadnje pa še kot prvi Slovenec, ki mu je na Giru uspel preboj na zmagovalne stopničke.
Bolj kot Rogličevi uspehi (teh smo namreč že vajeni) je zbrane včeraj presenetila odsotnost županskega nagovora – Matjaž Švagan namreč na odru zaradi zdravniškega posega, ki ga je prestal isti dan, ni spregovoril niti besede. Je pa Rogliča ob njegovem prihodu v Zagorje prisrčno stisnil v objem in na odru skupaj z njim zmagoslavno dvignil roke v zrak.
Vidno utrujeni Primož je z odra pozdravil svoje navijače in se jim zahvalil za množično podporo, kakršne je bil deležen na Giru in pravzaprav na vseh dirkah letošnje sezone. Med drugouvrščenim Italijanom Nibalijem, ki med Girom za Rogliča ni našel lepih besed, in našim asom ni hude krvi. »V redu sva,« se je nasmehnil Roglič. O načrtih ni želel govoriti, saj je priznal, da še za en mesec naprej ne ve, kam ga bo popeljalo kolo.
»Samo, da je konec.«
Sprejema se je udeležila tudi Rogličeva partnerka Lora Klinc, ki je zbranim priznala, da je vesela, da je njen Primož spet doma, saj brez njega ne bi več dolgo zdržala. Z Rogličem se veselita prihajajočega naraščaja, zato sta bila navdušena nad darilom – torto iz plenic, na vrhu katere je kraljevalo miniaturno kolo. Bo mali oziroma mala Roglič šel/šla po očkovih stopinjah? Bomo videli.
Dan pozneje nas na sprejem med drugim spominjajo tudi rožnati baloni, ki so v različnih stopnjah razpada še zjutraj »krasili« mesto.
Martina Drobne
