Pred štirimi leti sem v podobnem razmišljanju potegnil črto pod zasavskimi načrti za leto 2020. Pravzaprav bi lahko tekst skoraj prekopiral. Le, da je zasavska županska zasedba malo drugačna kot takrat. Zdaj občine vodijo trije župani, pred štirimi leti je bila poleg Funkla in Švagana v sedlu še županja Jasna Gabrič.

Vsak ponedeljek bomo objavili razmislek o aktualnih zasavskih dogajanjih v rubriki Ponedeljkov razmislek.

Kaj nas torej čaka v tem letu? Kaj čaka Zasavje? Vse nas, ki živimo v treh dolinah ob Savi, med zasavskim hribovjem in na njem. Sredi Slovenije bomo seveda tolkli podobno kot večina Slovencev. Odvisni smo od dobrih in slabih potez politike, od gospodarskih gibanj, od globalnih pojavov. Pa vendar smo odvisni tudi od sebe. Od lokalne politike, gospodarskih družb v regiji, od tega, kar (ne) znamo in (ne) zmoremo.

Tudi v letošnjem letu bo Zasavje na preizkušnji. Odvisno bo od modrosti »svetih treh kraljev«, torej od vseh treh županov in njihovih ekip, ki uravnavajo življenjske procese v treh zasavskih dolinah. Litija, čeprav uradno spada v regijo Zasavje, se v dveh letih nekako (še) ni uspela bolj tesno povezati v regijsko življenje. Trije zasavski župani so pokazali nekaj več pripravljenosti k sodelovanju v regiji. In Zasavci lahko le upajo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2024. Še posebej na področjih, ki so za življenje v regiji najbolj pomembna.

Na političnem področju večjih pretresov torej ni treba pričakovati. Doslej se je nova županska garnitura znala pogovarjati. Lotili so se najbolj perečega problema (Ceroz) in ga rešili. Znali so se dogovoriti, kateri projekti naj se pričnejo prednostno izvajati s pomočjo evropskih razpisov. Torej, čim več cerozov jim  privoščimo. Če bodo malenkostni, pa lahko zasavsko sodelovanje hitro preide v tiste razburkane vode, ki smo jih doživljali pred leti.

Gospodarstvo čaka v tem letu kar precej izzivov. V Hrastniku se vsi sprašujejo, kaj bo z njihovo steklarno, tudi naložba v novi OIC nekako visijo v zraku. V Trbovljah stavijo na ekspanzijo Dewesofta, v Zagorju na tradicionalne gospodarske panoge s stabilnim Etijem na čelu ter na nove naložbe. Tudi v Zasavju je veliko priložnosti za vse, ki iščejo delo. Tega je dovolj, ljudi zanj premalo. Še vedno se jih veliko vozi drugam, le upamo lahko na boljše pogoje tudi v naši regiji.

Kar se tiče drugih dejavnosti, bodo povezane z odločitvami politike in možnostmi gospodarstva, da jih finančno pokrijejo. Upamo, da bodo tudi šport, kultura, družbene dejavnost itn. še naprej rasle. In bo čim manj dela za humanitarne organizacije.

Še najmanj me je strah za ljudi. Zasavci smo carji na različnih področjih (kultura, šport, šolstvo, društva, humanitarnost itn.) Tudi v slovenskem in svetovnem merilu. Ljudje se tudi med sabo znajo zmeniti prav vse. Zasavje je postalo z leti prepredeno z družinskimi, prijateljskimi in drugačnimi vezmi, ki nas delajo boljše. In to nam lahko vzbuja obilo optimizma.

Naj Zasavke in Zasavci vsak na svojem področju Zasavje še naprej delajo boljše. Tudi v letu 2024.

 

Marko Planinc

Foto: arhiv Savus


 

Prejšnji članekNa današnji dan: Sergej Kraigher
Naslednji članekMoten železniški promet proti Ljubljani