V Hrastniku bodo spet zaprli cesto pri novi Obrtno industrijski coni Steklarna – TKI. Za nekaj mesecev. Za nekaj mesecev so podaljšali tudi zaporo ceste med Zagorjem in Litijo zaradi gradnje galerije pri Šklendrovcu. Kaj res ne gre brez teh podaljškov?
Vsak ponedeljek objavljamo razmislek o aktualnih zasavskih dogajanjih v rubriki Ponedeljkov razmislek.
Zapore precej vplivajo na promet (tudi) v Zasavju. Hrastniško ponovno zaprtje glavne ceste skozi dolino precej razburja ljudi. Vožnja po dolini se na dan (lahko) podaljša za nekaj minut. Na teden je to petkrat nekaj minut, na mesec 22-krat nekaj minut samo, če se pelješ v službo in iz nje.
V Hrastniku je vzrok enostaven. V lanskem letu je bila cesta zaprta zaradi gradnje nove OIC in gradnje napeljav pod cesto. Sedaj bo zaprta zaradi urejanja ceste skozi dolino. Lani so morali odpreti cestno telo zaradi evropskega denarja in niso mogli čakati na hkratno urejanje ceste. Ker so denar za posodobitev ceste v državnem proračunu stisnili šele letos, pa lani niso mogli hkrati urediti še cestišča. In tako vozniki stojimo pred semaforji kakšne pol leta več, kot bi bilo treba. Nedopustno in skrajno brez veze.
V Šklendrovcu so izvajalcem podaljšali rok za ureditev galerij. Verjetno zaradi dodatnih del, nepredvidenih okoliščin in kaj podobnega. Že videno. Spomnite se samo sage in urejanja ceste skozi Kisovec, ki je prav tako posebna zgodba.
Vedno pa se pri gradnji cestnih odsekov in zaporah cest vozniki sprašujejo, zakaj sploh delajo semaforji in z rdečo lučjo jezijo vozeče uporabnike in plačnike cestnin, ko pa na gradbišču »dela« le peščica delavcev. Pa ne enkrat, večkrat, več dni, veliko dni.
Kdo nadzira dela, zakaj izvajalcem dajejo tako dolgi rok za gradbena dela, ki bi jih lahko z boljšo organizacijo dela in podaljšanim delom (zakaj ne v industrijskih ali nenaseljenih delih) tudi v nočnih urah močno skrajšali? Tudi čas in denar uporabnikov (čakanje pred semaforji in kurjenje bencina) bi bil lahko velik faktor pri odločanju, koliko dni imajo lahko izvajalci za izvedbo projekta.
Na Direkciji za ceste bi morali strokovnjaki znati oceniti, koliko časa je potrebnega za izvedbo projekta in točno določiti pogoje za izvedbo. Šele nato bi lahko določili zapore cest. Vozniki bi precej bolj tolerantno sprejemali zapore cest, saj bi vedeli, da je za dela določen čas smiseln in izračunan tudi v njihovo korist, ne pa le v korist izvajalcev in naročnikov del.
Marko Planinc
Foto: arhiv Savus
