Ob slovenskem kulturnem prazniku tudi v Zasavju pripravimo svečane proslave in na piedestal postavimo kulturne ustvarjalce. Nagradimo jih za njihovo delo in poskrbimo, da so (vsaj en večer) v soju žarometov.

V zasavskih občinah na različen način dajejo priznanja kulturnim ustvarjalcem. V Trbovljah podeljujejo občinsko nagrado Tončke Čeč ponavadi le enemu izmed vrhunskih kulturnih ustvarjalcev za umetniški dosežek ali amaterskemu kulturniku za življenjsko delo, v Zagorju občinske plakete in priznanja dr. Slavka Gruma več ustvarjalcem za enkratne uspehe ali življenjsko delo, v Hrastniku pa Občina skupaj z ZKO podeljuje priznanja 8. februar ljubiteljskim kulturnikom.

Vsako priznanje po svoje pomeni, da neka družba posamezniku ali skupini priznava nadpovprečnost. Zato so dobitniki (lahko) upravičeno ponosni na priznanja. In prav je tako. Zato so tudi tisti, ki soustvarjajo presežke, lahko ponosni na dobitnike priznanj. In, ja, priznanja so marsikdaj tudi priznanja ljudem, ki dobitnike obdajajo v zasebnem življenju. Večinoma je v delo uspešnih ljudi vtkana podpora njihovih življenjskih sopotnikov, staršev, celotne družine. Uspehi niso le srečni dogodki, v njih se skriva tudi veliko odpovedovanja, celo trpljenja in mukotrpnega dela.

Ob priznanjih je lahko vedno prisoten dvojen odziv tistih, ki čestitajo. Eni nagrajencu stisnejo roko z iskrenim navdušenjem, celo ponosom in občudovanjem, drugi s cmokom v grlu ali pa stisnjenimi zobmi. »Super, odlično, priznanje gre v prave roke,« je pozitiven odziv. Drugi, negativen, je: »Zakaj so mu dali priznanje? Lahko bi ga dobil tudi kdo drug.«

Sam sem nad negativnimi odzivi začuden. In žalosten. Če nekdo oceni, da bo dal priznanje točno določenemu prejemniku, je že imel razlog za to. Prejemnik si zasluži čestitke.

Pravzaprav si vsi prejemniki zaslužijo čestitke že precej prej. Kulturniki npr. takrat, ko nastopajo, ko dosežejo uspehe, ko se uspešno predstavijo publiki. Premalokrat stisnemo roko in rečemo: »Bravo, lepo, super, odlično, res dobro.« Ni težko, verjemite. Tistemu, ki mu boste čestitali, bo morda vaša pohvala nekaj pomenila. Pa tudi sami se boste dobro počutili, kot pribito. Dokazali boste, da znate ceniti trud, uspešnost in odličnost.

Ne zadržujte se s pohvalami. Življenje bo lepše, če jih boste znali izreči. In še lepše bo, ko jih bodo drugi izrekli vam.

Marko Planinc

Foto: Branko Klančar


 

Prejšnji članekŽupanov bralni izziv
Naslednji članekTrčili vozili