V lepem sončnem dopoldnevu se je skoraj 70 udeležencev zbralo na startu v Evroparku. Za dobro voljo in srečno pot je pred odhodom udeležencem zapel član društva organizatorja Viktor Kotar.
Za ogrevanje so se udeleženci sprehodili ob ribnikih do rova Orlek, potem pa preko potoka Kotredeščica, ki je nekoč na tem delu, zaradi varovanja jame pred vodo, tekel najprej po lesenem, kasneje pa po betoniranem in z gumo oblečenem koritu. Nadaljevali so po travnati poti do letališča in naprej proti Cilenci, kamor je nekoč peljala tovorna žičnica za prevoz peska za zasip jame Kotredež. Pot jih je potem vodila navzdol skozi gozd do Naselja na šohtu, kjer je stal nekoč Kotredeški jašek in naprej do Graščine in spomenika rudarskim rodovom ter do obnovljenega in z informacijsko tablo opremljenega portala Aleksandrovega rova. Ogledali so si še Vašhavo in portal Vinskega rova.
Pohod so nadaljevali proti jami Podstrana in si ogledali še informacijsko tablo in fotografiji na obeh zadelkah. Pot se je zatem spet začela vzpenjati, najprej do rudarske kolonije in naprej po lepi gozdni poti proti Viljeminiju. Sledil je le še spust v dolino mimo Naselja na šahtu, kjer so si ogledali edino še ohranjeno krušno peč iz starih časov in po urejeni pešpoti do centra Kisovca. Beksel se je imenovalo področje, kjer je bila pretovorna postaja zasipnega materiala za žičnico proti Viljeminiju za zasipavanje jame Loke in Kisovec in proti Cilenci za zasipavanje jame Kotredež.
Do cilja pohoda je pohodnike ločila le še pot do Rudarskega muzeja Zagorje, kjer jih je že čakala knapovska malica in pijača. »Zaključek pohoda je popestril Viktor Kotar s kratkim nastopom, potem pa so piko na i dodale še Knapovske punce. Pohod je s strokovnimi razlagami obogatil Franci Brinovec. Pohodniki smo se z lepimi vtisi in obljubo, da se naslednje leto spet srečamo, razšli še preden so temni oblaki zastrli nebo,« je o pohodu še zapisala Maja Malovrh Repovž.
ZT
