V soboto, 14. septembra, je Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje v okviru praznovanj občine Zagorje ob Savi izvedlo že 4. pohod po rudarski učni poti. Zjutraj so se zbrali v Evroparku in po pevskem nastopu člana društva Viktorja Kotarja ob 9. uri krenili na pot. Skoraj 70 pohodnikov se je na startu opremilo z vodo in si obleklo tradicionalne enotne pohodne majice.
Pohod so začeli s fotografijo ob novi informacijski tabli, ki od avgusta bogati učno pot. Najprej so se podali po ravnem ob ribnikih do rova Orlek, kjer je zbranim vodja pohoda, starešina rudarske čete Franci Brinovec, povedal nekaj o jami Orlek, potem pa so prečkali potok Kotredeščica in se sprehodili po rekreacijskih površinah do vrta tete Johance, kjer jih je pričakala članica Društva za zdravilne rastline Nuška Krautberger. Pohodnikom je predstavila delo društva, nekaj zdravilnih rastlin in lepo urejen vrt.
Nadaljevali so proti letališču Ruardi in naprej proti Vinam. Tik pod cerkvijo svetega Janeza Krstnika iz 16. stoletja so se ustavili v novem objektu z avtomatom za nakup mleka, skute, jajc in avtomatom za kavo ali čaj, kjer sta jih sprejela lastnik in njegov štirinožni prijatelj.
Potem so nadaljevali pot po bližnjici navzdol v Podvine in naprej v Toplice, kjer so si ogledali objekt rudniške kopalnice Vašhave, ki v svoji notranjosti skriva portal Vinskega rova – glavnega vhoda v jamo Kotredež. Nadaljevali so proti spomeniku rudarskim rodovom in si ogledali portal Aleksandrovega rova ter Graščino – bivšo upravno zgradbo Rudnika Zagorje. Razlaga vodje pohoda se je dotaknila tudi objektov obeh skladišč. »Pogled na portala skladišč z novimi vrati in rudarskima simboloma na vrhu je bil res veličasten,« so povedali pohodniki. Sprehodili so se še do vhoda v jamo Podstrana in si ogledala informacijsko tablo jame ter obe fotografiji, ki krasita zadelki obeh vhodnih objektov.
Potem pa jih je pot vodila najprej do rudarske kolonije in naprej po gozdni poti proti Viljeminiju, kjer so ostanki povratne postaje žičnice za prevoz zasipnega materiala za jamo Kisovec in Kotredež. Sledil je le še spust v dolino mimo nogometnega igrišča do Naselja na Šahtu, kjer je še ohranjena in delujoča krušna peč iz tistih časov. Pri peči so pohodnike že drugič prijetno presenetili domačini in jih pogostili z domačim kruhom, spečenim prav v tej peči, in z ocvirki, ki prav dobro sodijo zraven. Kruh je spekel domačin Nande Ocvirk, postregla pa Magdi in Jože Grošelj. Tudi objekt krušne peči je od avgusta letos opremljen z novo informacijsko tablo in pohodniki so si jo z zanimanjem ogledali.
Prijetno siti so nadaljevali pohod po pešpoti do centra Kisovca – Beksel, kjer je bila pretovorna postaja zasipnega materiala iz kamnoloma Borovnik za žičnico proti Viljeminiju za zasipavanje jame Loke in Kisovec in proti Cilenci za zasipavanje jame Kotredež.
Do cilja pohoda jih je ločila le še pot do Rudarskega muzeja Zagorje, kjer jih je že čakala knapovska malica in pijača. Tako kot na začetku za jim je tudi na zaključku za dobro voljo zapel Viktor Kotar.
MMR
Foto: arhiv RMED Srečno Zagorje
