Ob občinskem prazniku smo pripravili nekaj vprašanj za županjo Trbovelj Jasno Gabrič. Spregovorila je o letu med zadnjim in letošnjim občinskim praznikom, naložbah in tudi o koronavirusu.

Kako doživljate letošnji občinski praznik?

Letošnji občinski praznik je zaradi razmer, v katerih smo se znašli, malo drugačen. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo letos potekala v naravi z manjšim številom povabljenih. Prav tako ne bo tradicionalnih koncertnih večerov Anduht in Nohšiht, zato pa bomo organizirali zabavo leta v decembru, v kolikor seveda ne bo epidemije. Pripravljamo nepozaben večer z odličnimi gosti, kot jih v Trbovljah oz. Zasavju še ni bilo. Kljub temu pa je to še vedno občinski praznik naše občine, ko je prav, da smo na Trbovlje in ljudi, ki v mestu živijo, ponosni.

Praznovanje je okrnjeno, vseeno se v Trbovljah marsikaj dogaja pri naložbah. Na kaj bi radi posebej opozorili?

V preteklih mesecih so potekala dela na križišču pri trboveljskem bazenu in OŠ Trbovlje, skupaj z zavodom smo se pripravljali na odprtje kopalne sezone, prav tako se je urejalo parkirišče na železniški postaji Trbovlje, kjer smo sedaj omogočili večje število parkirnih mest za osebna vozila. Obnavljali smo tudi odsek ceste na Dobovcu in na Kumu. Še vedno pa poteka vgradnja dvigala v stavbi trboveljske knjižnice, ki bo gibalno oviranim olajšala dostop do mladinskega oddelka knjižnice, obisk zavoda RS za zaposlovanje in ostalih storitev, ki so na voljo v tej stavbi. Ureja se tudi parkirišče na Ulici 1. junija 4. Torej, kar nekaj investicij smo v zadnjih mesec izpeljali. Vendar se pri tem ne želimo ustaviti, temveč tudi v prihodnje nadaljevati z izvajanjem investicij.

Katere so najboljše stvari, ki so se v Trbovljah zgodile v letu od lanskega občinskega praznika?

Prenova pred pošto lanskega septembra je nekaj, kar bo mestu ostalo še najmanj naslednjih 30 let. Veseli me pogled na klopce, ki so vedno bolj ali manj polne ljudi, kar nakazuje, da so občani ta prostor vzeli za svojega. Podrtje STT je pomemben korak k temu, da v tem delu mesta ne bo več turobnosti in melanholije, ki jo je v prostor vnašal žal propadajoč in zapuščen objekt tovarne. Ta del mesta bo v prihodnje dobil povsem drugo podobo. Vzpostavitev sistema za e-kolesa je velik korak naprej na področju trajnostne mobilnosti, ki bo zaživel konec junija.

Ampak mene je v letošnjem letu presenetilo nekaj, za kar si nisem nikoli mislila, da se bo zgodilo. Že od leta 1995 namreč število prebivalcev v Trbovljah pada, kar je bil pokazatelj, da mesto za ljudi ni bilo privlačno za bivanje. Da ljudje v Trbovljah zase in za svojo družino ne vidijo prihodnosti. Pa vendar sem v letošnjem letu z velikim zadovoljstvom ugotovila, da se je po izrazitem padanju prebivalstva, ki se je dogajalo vse od leta 1995 pa do januarja 2020, trend obrnil celo v povečanje števila prebivalcev. In to celo nadpovprečno v primerjavi z gibanjem prebivalstva v Sloveniji. Že prej, nekje od leta 2016 dalje, se je začel trend umirjanja padanja števila prebivalstva. Omenjeni podatki so zame in za mojo ekipo resnično v veliko zadovoljstvo, saj pomenijo, da gremo po pravi poti.

Kaj pa tiste stvari, s katerimi v zadnjem letu niste najbolj zadovoljni?

V obdobju, odkar sem postala mama, sem spoznala, da določene zadeve niso tako pomembne, da si ne smem gnati k srcu zlobnih besed ljudi. Vsak ima namreč svoje mnenje. Zato se tudi nisem obremenjevala z negativnimi stvarmi. Raje sem se osredotočila na vse pozitivne dogodke, projekte, ki, ali so bili izpeljani ali pa bodo v prihodnje.

Kateri Trboveljčani, in seveda Trboveljčanke, so na vas v zadnjem letu naredili največji vtis?

Posebej sem ponosna na vse prostovoljce, ki so kakorkoli pomagali pri spopadanju z epidemijo novega koronavirusa. Resnično so pokazali veliko srce in pripadnost lokalnemu okolju ter veselje do pomoči drugim. Brez njihovega vsakodnevnega truda bi bilo spopadanje z virusom veliko težje.

Na kaj ste lahko v Trbovljah najbolj ponosni?

Kot sem že prej zapisala, sem najbolj zadovoljna in ponosna, da po več letih izrazitega padanja števila prebivalstva znova beležimo povečanje števila prebivalstva. Prav tako pa sem ponosna tudi na neizmerno solidarnost, ki jo je v času epidemije pokazala lokalna skupnost.

Kako se bo koronavirus odražal na življenje v vašem mestu in občini?

Občina Trbovlje je bila ena prvih slovenskih občin, ki je ustavila javno življenje. Zelo zgodaj, a vseeno premišljeno smo sprejeli določene, tudi stroge ukrepe, vendar glede na podatek, da smo imeli v času epidemije zgolj štiri primere okužbe v naši občini, kar je najmanj v Zasavju in nas uvršča med uspešnejše občine v Sloveniji, menim, da smo se z epidemijo uspešno spopadli. Čeprav se je javno življenje v občini ustavilo, pa se je na drugi strani pokazala velika pripadnost mestu in pripravljenost pomagati sočloveku. Kar je pokazalo, da v Zasavju znamo stopiti skupaj in si medsebojno pomagati takrat, ko je to najbolj potrebno.

Kaj čaka Trboveljčanke in Trboveljčane v letu do naslednjega občinskega praznika?

Ker so projekti trenutno v fazi priprave dokumentacije in podpisovanja pogodb, o njih še ne bi želela govoriti. Bodo pa vsekakor pripomogli k temu, da se bodo mlade družine lažje odločile ostati v Trbovljah, saj bodo imele za to bistveno boljše pogoje kot danes. V letu 2021 se bomo usmerili bolj k urejanju v zgornjega dela mesta, saj so bila v zadnjem času vlaganja predvsem v spodnji in srednji del mesta. V naslednjem letu si želimo urediti sedaj zelo dotrajano Ledenico, kjer bi uredili prostor, ki bi bil namenjen druženju. Zgrajen bo skate park, motorik park in dve balvanski plezalni steni za naše plezalce. Kvaliteta življenja bo tako večja, še posebej pa bo to pripomoglo k zdravemu in športnemu življenju občanov, predvsem tistih mlajših.

Kdaj boste podelili letošnja občinska priznanja?

Najvišji občinski nagradi – naziv Častni občan in Prvojunijska nagrada – bosta podeljeni na manjši slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo predvidoma v torek, 9. junija. Zaradi še vedno veljavnih vladnih odlokov pa bo dogajanje potekalo v ožjem krogu in v naravi.

Marko Planinc

Foto: arhiv Občine Trbovlje