»Sama lokacija cementarne in kamnolom sta bila vir kritičnega onesnaženja v preteklosti. Več kot stoletje je naše kraje okoljsko in zdravstveno bremenila težka industrija. Izpostavljeni smo bili onesnaženemu zraku, a stanje se v zadnjih letih izboljšuje, kar je razvidno iz grafov za delce PM10,« so na začetku izjave za javnost, ki jo objavljamo v celoti, zapisali v Eko krogu.
»Onesnaženo okolje je pustilo težak pečat na zdravju ljudi in okolja, in vsi poznamo ljudi, ki so zboleli za rakom. Povezava med kakovostjo zraka in kvarnim vplivom na zdravje je bila jasno pokazana v projektu Zdravje za Zasavje in drugih raziskavah.
Danes na lokaciji cementarne ni virov onesnaženja, ki bi bremenili okolje. Kamnolom je zadnja leta deloval v minimalnih količinah in večjih kvarnih vplivov ni bilo zaznanih. Glede na vso zgodovino onesnaženja in posledično degradacijo je takšna situacija izjemno blagodejna in nujno potrebna za začetek okrevanja. V zadnjih letih je Trbovlje dobilo boljši izgled, odsotnost vonja in prahu, žive zelene barve ter čudovit izgled krajine. Dolina težke industrije in sežigalništva tako postaja stičišče razvoja visokih tehnologij in naprednih podjetij, ki ne zastrupljajo ljudi in okolja. Začenja se razvoj turizma, saj vse več obiskovalcev odkriva lepote naših krajev. Potrebno se je zavedati, da spremembe na lokaciji vhoda v Trbovlje ne vplivajo zgolj na Trbovlje ampak tudi na podobo Zasavja.
Sedaj se pojavljajo ideje umeščanja novih virov onesnaženja na lokaciji cementarne, povezane z prodajo. V Eko krogu smo glede tega jasni: kakršen koli nov vir onesnaženja bo poslabšal situacijo bi ob enem povečalo izkoriščanje naravnih virov v kamnolomu, kar prinaša dodatne negativne učinke zaradi razstreljevanja, prašenja in transporta ogromnih količin materiala.
Po nam znanih informacijah si potencialni bodoči zasebni lastnik želi izkoriščati kamnolom v nekajkrat večjem obsegu kot sedaj, ter mleti kameno moko torej zagnati mlin na lokaciji cementarne. Poleg tega načrtujejo skladiščenje lesnih sekancev in sušenje le-teh s toploto iz enote za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote t.j. kogeneracije, kar pomeni nov dimnik na lokaciji cementarne. Kot je trenutno znano, naj bi bodoči lastnik večino materiala iz kamnoloma transportiral po tunelu.
Obljubljajo se številni bombončki, kot so dodatna parkirna mesta, lokacije za prestavitev Komunale, zagon bazena, sponzorstva društvom, socialna stanovanja itd. ob tem se nehote spomnimo starega rekla: »Boj se Danajcev, ki prinašajo darove«. Njihovi darovi so seveda bili, če naj rečemo z malo okorno besedo iz slovarja tujk, neugodnostni. Zvijačni kot trojanski konj.
Ob tem se spomnimo še projektov, kot je recimo Magna z velikimi obljubami, danes pa vidimo, koliko takšne obljube, dane celo državi, držijo v praksi. Ideja o obnovi stanovanjskega objekta za socialna stanovanja pa je brez minimalnega socialnega čuta, saj bi socialno ogrožene prebivalce iz mesta ‘pregnala’ na obrobje industrijske cone.
Če se spomnimo, smo v preteklosti, v času žal najhujšega onesnaževanja, že imeli številna sponzorstva lokalnim društvom in zdravstvenim ustanovam. Gre za klasičen prvi korak pri vnašanju razdora v lokalno skupnost, da se le-ta ne bi uprla onesnaženju. Ponovitve tega scenarija si ne želimo.
»Osel gre samo enkrat na led«, celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden.
Kot nam je znano, je Občina Trbovlje izglasovala uveljavljanje predkupne pravice in dala ponudbo prodajalcu Holcimu (nekdanji Lafarge), ki pa te pogodbe ne želi podpisati. Na Občino Trbovlje naslavljamo vprašanje, ali predkupno pravico uveljavlja preko sodišča ali ne?
Na izredni seji občinskega sveta v septembru 2025 smo s strani Eko kroga in Občine Trbovlje kritizirali netransparentnost prodaje in favoriziranje enega kupca. Direktor je odgovoril, da to ni res, saj naj bi Holcim Občini Trbovlje in drugim kupcem ponudil prodajo pod enakimi pogoji. Po vprašanju s strani občinskih svetnikov glede razlike med enako vsoto, ponujeno s strani Občine in drugega kupca, je direktor odgovoril, da ima z favoriziranim kupcem že dalj časa poslovni odnos, ki ga želi nadaljevati. Slednja izjava očitno negira prvo glede transparentnosti in enakih pogojev nakupa Občine in zasebnega kupca. Stališče Eko kroga je pri tem jasno: pričakujemo, da bo kupec in s tem lastnik postala Občina Trbovlje. Glede na izjemno pomembnost te prodaje za prihodnost kakovost življenja v Zasavju, to pomeni pomembno razliko.
Po našem razumevanju je izvršljivost danih obljub in zavez bistveno višja, v kolikor je lastnik Občina Trbovlje. Pomembno je, kdo daje obljube. Na eni strani je to predstavnik Lafargea (sedaj Holcim), s katerim imamo dvajset let izjemo slabe izkušnje. Za popis vseh danih in prelomljenih zavez in obljub, bi porabili preveč časa, in jih na tem mestu ne bomo navajali. Leta sežiganja odpadkov, ki so se na sodiščih izkazala za nezakonite, so prinesla milijonske dobičke lastnikom, Zasavci pa smo dobili le strupe in degradirano okolje. Iz preverbe novic, povezanih s potencialnim kupcem, pa žal ugotavljamo, da je bil udeležen v več okoljskih konfliktih, kar nam ne vliva zaupanja.
V primeru, da je lastnik Občina Trbovlje, je potencialen kompromis: brez novih dimnikov (t.i. kogeneracije) na lokaciji cementarne, odstranitvijo rotacijske peči s stolpom ter transport materiala iz kamnoloma po rovu ter sprejetje ustreznega Občinskega prostorskega načrta. Zasebnim operaterjem lokacije pa se dovoli delovanje znotraj sprejemljivih parametrov.
Številni primeri industrijskega onesnaženja po Sloveniji v kombinaciji z neučinkovitimi inšpekcijskimi službami in milimi kaznimi za okoljski kriminal pa kažejo, da smo v primeru zasebnega lastništva nemočni kakršnim koli pogodbam in zavezam navkljub. Zato se bomo v Eko krogu vključili v postopke pridobivanja dovoljenj (če in kjer se bomo glede na naš status delovanja v javnem interesu lahko), da se že v prvih korakih čimbolj zmanjša vpliv na okolje.
Zasavje obrača nov list v razvoju in kakovosti bivanja, in ta odločitev je zgodovinska in bo odmevala skozi desetletja.« so zapisali v izjavi za javnost, ki jo je podpisal predsednik Eko kroga Jure Vetršek.
Savus
Foto: Eko krog in arhiv Savus
