V soboto, 8. septembra, je Rudarsko muzejsko in etnološko društvo (RMED) Srečno Zagorje v okviru praznovanj občine Zagorje ob Savi izvedlo že tretji pohod po rudarski pohodni in učni poti. Kljub najprej slabi vremenski napovedi so se pohodniki v nekoliko meglenem jutru, ki pa je napovedoval prijetno topel dan, zbrali v Evroparku.
Skoraj 50 pohodnikov se je na startu opremilo z vodo in si obleklo enotne pohodne majice. Za dobro voljo in srečno pot jim je pred odhodom zapel član društva Viktor Kotar. Potem pa so skupaj krenili na 10,4 km dolgo pot po rudarskih spominskih obeležjih.
Najprej jih je pot peljala ob ribnikih do rova Orlek, potem pa preko potoka Kotredeščice, ki je nekoč na tem delu, zaradi varovanja jame pred vodo, tekel najprej po lesenem, kasneje pa bo betoniranem in z gumo oblečenem koritu. Nadaljevali so po rekreacijskih poteh do letališča Ruardi. Zaradi razmočene brežine so si Cilenco, kamor je nekoč peljala tovorna žičnica za prevoz peska za zasip jame Kotredež, ogledali kar z letališča. Potem so se podali v gozd in po bližnjici, gozdni poti, do Naselja na šohtu, kjer je nekoč stal kotredeški jašek. Nadaljevali so do Graščine oz. bivše upravne zgradbe Rudnika Zagorje ob Savi in do spomenika rudarskim rodovom. Pri Aleksandrovem rovu so si ogledali kip sv. Barbare, ki stoji v kamri ob zadelki rova in informacijsko tablo s fotografijami tega območja.
Nadaljevali so z ogledom rudniške kopalnice Vašhave, ki v svoji notranjosti skriva portal Vinskega rova – glavnega vhoda v jamo Kotredež. Pohod so nadaljevali proti portaloma jame Podstrana in si ogledali še informacijsko tablo in fotografiji na obeh zadelkah. Potem pa so se spet začeli vzpenjati, najprej do rudarske kolonije in naprej po lepi gozdni poti proti Viljeminiju, kjer so ostanki povratne postaje žičnice za prevoz zasipnega materiala za jamo Kisovec in Kotredež. Sledil je le še spust v dolino mimo nogometnega igrišča do Naselja na Šahtu, kjer je še ohranjena in delujoča krušna peč iz tistih časov. Pri peči so pohodnike, pobudnik je bil član društva Alojz Avsec, presenetili domačini, saj so jih pogostili z domačim kruhom, spečenim v krušni peči, in z ocvirki, ki prav dobro sodijo zraven. Kruh je spekel domačin Nande Ocvirk, postregli pa sta ga Magdi in Edina. O življenju v nekdanjih časih pa jim je ob dobri malici pripovedoval Jože Grošelj.
Prijetno siti so nadaljevali pohod po pešpoti do centra Kisovca – Beksel, kjer je bila pretovorna postaja zasipnega materiala za žičnico proti Viljeminiju za zasipavanje jame Loke in Kisovec in proti Cilenci za zasipavanje jame Kotredež. Do cilja pohoda jih je ločila le še pot do Rudarskega muzeja Zagorje, kjer jih je že čakala knapovska malica in pijača. Zaključek pohoda je popestril Viktor Kotar s kratkim nastopom, potem pa so piko na i dodale še Knapovske punce, tako da je bilo druženje res prijetno.
Pohod je s strokovnimi razlagami obogatil Franci Brinovec. Pohodniki so se z lepimi vtisi in obljubo, da se naslednje leto spet srečajo, razšli, še preden so temni oblaki zastrli nebo.
Maja Malovrh Repovž
