»Po vremensko kislem dopoldnevu popoldan vsaj naš del kokoške razsvetlijo sončni žarki. Sicer zgolj eni trije, ampak to kolikor toliko vedro nebo je bilo treba izkoristiti. Vsaj s polurnim umikom od domačega zidovja. In ob nadaljevanju pohajanja po poti spominov na rudarjenje sva uspeli dva žarka celo ujeti.
Pomislim, da bi mogoče tokrat zamenjali destinacijo, pa kljub nič lepega obetajočem vremenu kreneva na primer proti Mrzlici. Že tako je velikokrat po krivem spregledan, a izredno lep vršac našega simpatičnega gorovja. S kar nekaj idejami in (po mojem mnenju) briljantnimi predlogi želiš otroku zmešati misli, ga speljati stran od začrtane poti, ampak ves boj je zaman. Pa torej skleniva ta knapovski krog, če je že res taka nuja.

Sama bolj kot besedilo na tablah, spremljam svoje misli. No, vsaj zasledovati jih želim, ker namreč divjajo iz kota v kot. Hm, vogali v glavi. Ne sliši se ravno logično, pa vendar občutek je prav tak.

Velika verjetnost je, da je bil ta za zunanjega opazovalca iz razdalje bolj kot pohod videti kot neposredni prenos tekme z napovedjo: »V levem kotu neumorna izzivalka, napadalka in preizkuševalka kvalitete materiala živcev, v desnem kotu pa izmučena šampionka in braniteljica naslova v zadnjem mesecu več kot milijontič nategnjene enostarševke.« Grr!«

To med drugim piše Barbara Hanžič Visinski o pripravah na Zimski jamatlon na www.jamatlon.si.

ZT