Zaradi nevarnosti nenadne zrušitve so cerkev Marijinega vnebovzetja v Čemšeniku zaprli, gibanje na pokopališču pa je dovoljeno le na lastno odgovornost.
Od 8 do 15 milimetrov letno
Kot je razložila geologinja Zdenka Popovič, ki sodeluje z Občino Zagorje pri meritvah, leži osrednji del vasi Čemšenik na starem fosilnem plazu. Njegova krivinska osnova so črni skrilavci s področja Trojan. Podorni material v višini 25 centimetrov je iz pobočnega grušča z balvani in hudourniškimi nanosi. Za namen geotehnične raziskave so v Čemšeniku izdelali 16 vrtin, s katerimi so izmerili horizontalne vektorje premikov proti jugovzhodu, jugu in vzhodu, kjer so objekti najbolj poškodovani. Kot pravi Popovičeva, so meritve točno pokazale, kje na severu in zahodu se začenja plazovito območje, medtem ko na vzhodni strani ležeče šolsko igrišče nima razpok, a ne morejo z gotovostjo reči, če še stoji na plazu ali ne. Plaz se ne premika na vseh delih enako, na hitrost premikov vplivajo tudi padavine. Pobočje se je v obdobju merjenja v povprečju letno premaknilo za 8 milimetrov, na območju cerkve in pokopališča pa za 1,5 centimetra.
Lahko bi se že podrla
Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena v 12. ali 13. stoletju. Zgrajena je iz kamenja in zaradi razpok že močno načeta. »Najbolj razpokan je južni zid glavne ladje, razpoke so se občutno povečale v zadnjih dveh, treh letih,« je povedal statik Jože Šafner iz projektnega biroja Šafner. »Od konca oktobra, ko je cerkev zaprta, je nekaj materiala že odpadlo s stropa.« Kot je dejal, se cerkev diferenčno poseda, torej na enem delu se posede, zaradi česar se nato vse premakne, oboki začno popuščati. Ker plaz vleče proti vzhodu, se z njim suče tudi objekt, in sicer v obratno smer urinih kazalcev. Šafner je tudi povedal, da je zaradi posledic plazenja poškodovano cerkev pred 25 leti delno saniral že tedanji župnik. »Naredil je vez čez stranski oltar na zahodni fasadi, ki je obrnjena proti pokopališču in šoli. Če tega takrat ne bi storil, bi se cerkev že podrla,« je prepričan.
Rekonstrukcija cerkve
»Lahko bi si zatiskal oči,« pa je dejal župan Matjaž Švagan. »Lahko bi preložil reševanje tega problema na kasnejše generacije, a glede na rezultate meritev in strokovne ocene tega enostavno ne morem storiti. V sodelovanju z nadškofijo in krajevno skupnostjo smo morali ukrepati takoj in zavarovati področje, preden bi se zgodilo najhujše.«
Celovita sanacija Čemšeniškega plazu je zelo zahtevna in draga. Lotili se jo bodo po korakih, medtem ko bodo še naprej izvajali tudi meritve. Kot je predlagal Šafner, je treba do pričetka rekonstrukcije cerkev najprej zavarovati s podporno konstrukcijo in zategami ter jo ustrezno podpreti. Naslednji korak je rekonstrukcija in zamenjava strešne konstrukcije. V nadaljevanju se mora ob cesti pod cerkvijo zgraditi pilotna stena in podporni zid. »Vrstni red je pomemben,« je poudaril Šafner, saj bi utegnili tresljaji ob vrtanju in sidranju stene podreti cerkev, če ta prej ne bi bila ustrezno zavarovana.« Peta faza vključuje podbetoniranje južnega in zahodnega dela cerkve, zadnja pa je tista lepotna, ki vključuje obnovo notranjosti in zunanjosti.
Draga sanacija
Da tako obsežen plaz ne morejo sanirati s preprostimi posegi, je opozorila tudi Popovičeva. Na območju Čemšenika bi morali izvesti 10 vodnjakov, globine 40 metrov, razporejenih po pobočju glede na potrebe, ter izdelati pilotno steno v območju mrliške vežice, torej nad cerkvijo, po potrebi pa tudi pod njo. Za tako sanacijo plazovitega območja, vredno okrog 8 milijonov evrov, je potrebno prej izdelati še projektno dokumentacijo, ki bi stala okrog 40.000 evrov. Za reševanje objekta, torej cerkve, naj bi sredstva v višini 400.000 evrov namenila Nadškofija Ljubljana, enako naj bi k sanaciji pridala Občina. Ta si za postopno izvedbo prizadeva skupaj z ljubljansko nadškofijo, krajevno skupnostjo, s stanjem pa je seznanila tudi ministrstvo za kulturo, saj čemšeniška cerkev sodi pod spomeniško varstvo.
Tatjana Polanc Kolander