Začetki plavalnega športa v Trbovljah segajo v leto 1926, ko so se dogovorili za gradnjo javnega kopališča s kabinami za kopanje občanov, kasneje pa je bil dodan še načrt bazena. Prvi bazen so odprli dve leti kasneje, v kratkem zgradili še tribune in kopališko zgradbo. Slovesno so objekt odprli 19. julija 1929.
Leta 1935 so v Sloveniji začeli z organiziranimi tekmovanji, na katerih je sodelovala tudi trboveljska sekcija, zato to leto štejejo za začetek plavalnega športa v Trbovljah. Sekcija je to leto štela že dovolj močno moško in žensko ekipo, ter kompletno A in B vaterpolo moštvo, pa tudi skakalce.
Druga svetovna vojna je zavrla razvoj plavanja, takoj po vojni pa je dejavnost kluba ponovno zaživela. Na slovenskem prvenstvu leta 1949 je ekipa dosegla 3. mesto v vaterpolu, v plavanju pa 5. mesto. 1954 so začeli graditi novi olimpijski bazen, gradnja je bila zaključena leta 1957, takrat je bil najsodobnejši v Sloveniji. V klubu so pričeli z načrtnim strokovnim delom, organizirali so šolo plavanja za neplavalce in pionirsko nadaljevalno šolo. Plod takšnega dela so bili plavalci, ki so posegali v vrh jugoslovanskega in slovenskega plavanja. Leta 1959 je klub osvojil 2. mesto na absolutnem prvenstvu Slovenije. Posamezniki so pričeli osvajati prva mesta na republiških in kasneje tudi na državnih prvenstvih.
Leta 1963 so v Trbovljah odprli mali zimski bazen. S tem se je pričelo novo obdobje plavalnega športa, saj se je trenažni proces nadaljeval tudi v zimskem času. V naslednjih letih so začeli plavalci dosegati vse boljše rezultate, uvrstili so se tudi v reprezentanco Slovenije in Jugoslavije.
Od leta 1970 je plavalni kljub vsako leto v juliju organiziral Lučkin memorial v spomin na odlično plavalko Lučko Vodišek. Leta 1972 je Trbovlje pridobilo nov športni objekt, 25 metrski bazen v Cementarni Trbovlje. Zaradi boljših pogojev in rednega dela plavalcev je začel rasti nov rod perspektivnih plavalcev, ki se je ekipno uvrščal v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega plavanja. V osnovnih šolah se je s pomočjo kluba v veliki meri odpravila plavalna nepismenost. Čedalje več trboveljskih plavalcev se je uvrščalo v slovenski in jugoslovanski vrh, prebili so se tudi v državno reprezentanco. Rudarjevi plavalci so bili v teh letih najboljši v Sloveniji, plavalke so se zavihtele tudi na jugoslovanski vrh.
Od leta 1973 do 1981 so Rudarjevi plavalci osvojili preko 1000 medalj na slovenskih in jugoslovanskih prvenstvih ter mednarodnih tekmovanjih.
Uspehi so se nadaljevali tudi potem. Leta 1989 so pripravili prvi miting v prenovljenem zimskem bazenu, ki je bil eksistenčnega pomena za plavalni klub. Trboveljski plavalni delavci so se odrezali tudi pri organizaciji tekmovanj. Organizirali so 11 državnih prvenstev, od tega šest v letni sezoni in pet v zimski, v vseh kategorijah od pionirjev do absolutne kategorije. Po letu 1995 je začelo število plavalcev upadati, predvsem zaradi manjšega priliva plavalcev iz plavalnih šol. V obdobju 1988 – 2000 so trboveljski plavalci na državnih prvenstvih v različnih kategorijah osvojili 610 kolajn.
Z vstopom v novo tisočletje se je začelo pisati novo poglavje o uspešnih trboveljskih plavalcih. Nadaljevali so se uspehi plavalcev, predvsem v mlajših kategorijah, sanirali so letni bazen. Leta 2007 so uspešno izpeljali državno prvenstvo v letnem bazenu. Takrat se je pričela pisati tudi žalostna zgodba, saj so plavalci izgubili zimski plavalni bazen v trboveljski cementarni. Kljub slabšim pogojem za trening se uspehi trboveljskih plavalcev nadaljujejo tudi v zadnjih letih.
MP
