V Mladinskem centru Trbovlje so 7. aprila pripravili javno tribuno, na kateri so razpravljali o minimalni plači. Na tribuni so sodelovali Luka Mesec iz poslanske skupine Združena levica, Marko Funkl iz Sindikata prekarcev, Helena Kastelic, sekretarka pri Rdečem križu Trbovlje ter moderator Primož Siter, član Iniciative za demokratični socializem Trbovlje in Združenja borcev za vrednote NOB Trbovlje.
Trenutna minimalna plača v Republiki Sloveniji je pri 570,77 evrih neto oz. 613,65 evrih neto (z všteto dodatno davčno olajšavo) nižja od praga revščine, ki je postavljen pri 617 evrih, so povedali na tribuni. Poleg tega so med Slovenci (in seveda Zasavci) tudi takšni, ki delajo za nižje plače od minimalne. Samo v javnem sektorju je namreč kar sedem plačnih razredov pod minimalno plačo. To pomeni, da več kot 49.000 zaposlenih z najnižjimi plačami ne zasluži dovolj, da bi poskrbeli za vsakodnevne stroške. Podobno je tudi v Zasavju. “V Trbovljah imamo 2134 registriranih prosilcev za pomoč,” je povedala Kasteličeva, “še več je takšnih, ki si revščine ne upajo priznati. Torej je upravičencev do pomoči še veliko več. Kar 18 odstotkov prosilcev je zaposlenih, a kljub zaposlitvi ne morejo dostojno preživeti. Vse več je socialnih stisk in revščine.”
Iz navedenih razlogov je predstavnik Združene levice na tribuni predlagal dvig minimalne plače na 700 evrov neto, saj bi to, kot so v IDS zapisali v izjavi za javnost, pomenilo “dvig nad raven golega preživetja”, takšna plača bi upoštevala trenutne makroekonomske razmere in delavcem omogočila dostojno življenje. Trenutno minimalno plačo, so še zapisali, bi lahko imenovali tudi miloščina.
Dvig minimalne plače pa, je poudaril Mesec, ne bi olajšal življenja le delavcem, ampak bi predstavljal tudi “spodbudo za podjetja, da svojega razvoja ne bodo temeljila na stiskanju delavcev, ampak na tehnoloških izboljšavah in inovacijah.”
Na tribuni so govorili tudi o redefiniranju minimalne plače. Vanjo so namreč trenutno všteti tudi nekateri dodatki, na primer dodatek za izmensko delo, dodatek za težje pogoje dela, dodatek za delovno uspešnost in dodatek za poslovno uspešnost, kar pomeni, da je dejanska osnova lahko tudi za 100 evrov nižja od minimalne plače. IDS opozarja, da je treba iz plačne osnove izključiti vse dodatke, saj bo “le tako minimalna plača postala to, kar naj bila: dejanski plačni minimum.”
Funkl je kot član Sindikata prekarcev nekaj besed spregovoril tudi o delavcih, zaposlenih na ta način. “V Sloveniji dobivamo trg dela, kjer je vse več zaposlenih v netipičnih oblikah dela: preko agencijskega dela, preko samostojnega podjetništva in drugih prekarnih oblik. Vsi ti prekarni delavci živijo v strahu za preživetje iz dneva v dan. Njihove plače so nizke, prav tako varnost zaposlitve. Poleg višje minimalne plače potrebujemo dostojne standarde dela za vse.”
Siter je dejal, da je politika zasavski regiji doslej obračala hrbet ter zaključil, da to pove več o njih kot o Zasavju. “Čas je, da v ospredje zgodbe stopijo revirski delavci. Zato smo se danes zbrali tukaj,” je povedal.
ZT