»Kar se tiče Martinovega, je to zame čisto navaden dan in ga posebej ne obeležujem. Če pa bom tistega dne v družbi, ki bo praznovala, bom nazdravil z njo z enim kozarčkom. Bomo pa imeli v krogu družine Martinovo kosilo, kar pomeni, da bomo ob dobri hrani tudi nazdravili. Akcijo pozdravljam. Sem zagovornik tega, da alkohol in vožnja motornega vozila ne gresta skupaj, kar naj bi veljalo vse dni v letu.«
Alojz Klančišar, predsednik KD Zagorje in PVD Sever Zasavje
»V primeru uživanja alkohola seveda »ne voziti«. Ker je Martinovo tradicionalen praznik, kjer je prisotno uživanje alkohola, je verjetno dobro, da je meja med pijančevanjem in vožnjo postavljena rigidno in tako zakoliči zadržke pred vožnjo v rahlo opitem stanju.«
Vojka Šergan, poslanka v DZ RS SMC iz Hrastnika
»Čeprav mislim, da iz volitev v volitve Slovenija vse bolj sopiha 0,0, me tolaži misel, da vsaj (še) piha. Že samo dejstvo, da morajo biti v naši državi pod črko zakona tudi najbolj samoumevne traparije, ki veljajo predvsem za male ljudi, me navdaja misel, da to državo držijo skupaj samo še zakoni. Po eni strani se skozi celo leto na vseh koncih organizirajo novodobna javna pijančevanja, na katerih odpovejo še tako dobrohotni ministrovi nasveti. Po drugi strani pa se starodavne avtohtone običaje v deželici, kjer še vedno verjamemo, da je vino alkimistična, torej ponesrečena posledica višje sile, sankcionira brez milosti. Globa globalizacije? Takih in podobnih akcij ne bi bilo treba, če bi ljudje življenje živeli, ga zaznavali, občutili. Ponavljam, živeli! Tako pa drvijo iz dneva v dan, hitijo v prazno za prazen nič. In ko naletijo na praznik, kot je trenutno pred nami, si dajo duška za nazaj in za naprej. Pa naj stane kar hoče. Posledice so lahko katastrofalne. A to že spada v področje družinske vzgoje in šolskega sistema. In samokontrole človeka. Razmišljanja o odgovornosti. Menim, da ga ni zakona in ni akcije, ki bi to v celoti preprečila. Samo ljudje in njihova zavest sta tisti dejavnik, ki lahko pripomore, da bodo, pa ne samo ti prazniki, temveč tudi vsi podobni, vsak dan, minili brez tragičnih posledic. Misliti z glavo … kaj je že to? … in to v času najvišje razvite telekomunikacijske tehnologije, v kateri se ljudje ne znamo več pogovarjati … med sabo … Vino spoštujem in nanj gledam z določenim strahom. Lahko je človekov prijatelj, če je obratno, ni dobro. Včasih se sprašujem, kakšna neki bila bi človeka zgodovina, ako bilo bi ne trte in ne vina … veni, vidi, vino …”
Jože Ovnik, slikar in pisec iz Trbovelj
»Imenu navkljub Martinovega ne »praznujem«. V družbi mi ni težko biti »tista, ki pelje domov«, saj menim, da za dobro zabavo niso potrebni litri alkohola. Glede akcije policistov pa ne vem, nekako se mi zdi, da še vedno bolj zaleže strah pred kaznijo kot nagrada. Žal.«
Martina Plevnik, direktorica Tim pohištva Trbovlje
»Martin prihaja v mesto in s sabo nosi vino, pripravim par kozarcev, na to napišem rimo. S prijatelji nazdravim ter čakam na zimo. Ko uživam v vinu, ne rabim skrbet, če bom vinjen v vozilu. Verjetno, da bom, ampak ne bom na krmilu, ker ne ‘furam’ avta, ‘furam’ ta ‘life’, seveda v stilu. Voznik plus promil krat volan in alkohol je enako avtogol. Ali napačna kombinacija, še posebej v času, ko poteka 0,0 akcija. In ne le v času akcije, nikoli za volan v stanju alkoholne reakcije. Piti ali voziti? Vsak se naj sam odloči, trezen in čez dan, ne pa ponoči. Jaz si bom nalil čistega vina, s prijatelji nazdravil, poklical taksi in se domov odpravil.«
Bajta Nicetree, izvajalec rap glasbe in promotor hip hop kulture iz Zagorja
