»Spoštovani ustvarjalci Savusa, zahvaljujem se vam za vse objave in zapise, še posebno ob moji strašno nevarni obletnici, ki ne obeta kakšne dolgoročne perspektive. Veliko raje bi praznoval 60-letnico. Prejel sem tudi veliko e-voščil, pa takšnih mimogrede ob osebnih srečanjih. Vsem bi se zahvali s tole mojo čisto «frišno«, seveda, če se lahko izmuzne skozi špranje spletnega časopisa. Srečno!« nam je zapisal v e-pismu pesnik Vladimir Garantini. Pred kratkim je praznoval 80 let. Iskrene čestitke še enkrat. Ob objavi pesmi naj zapišemo le še to, da smo ustvarjalci Savusa prav veseli vsake njegove pesmi in jih radi objavljamo.

Vlado Garantini

Moje bogastvo

Glavnino bogastva v najemniški sobici hranim,

grmado knjig zdaj že dolgo veter raznaša,

slike, umetniške in umetelne na stenah vise,

denar za sproti država prinaša, pufov nimam.

 

Manjvredna premičnina, jaz, postaja nepremičnina.

Nič nisem ukradel, nisem tajkunski tat,

kot je v modi pri sedanji jari gospodi.

Vso svojo bogatijo, sem v dolgih desetletjih

s tlačansko muko skup spravil, razdal, zafrčkal, zapravil.

Samo Bogec mi je pesniško dušico radodarno podaril,

ni slaba, a jo bom zdaj kmalu vrnil,

in jo bo lahko komu drugemu  spet podaril.

 

Glej ga, vraga, na to bi pa skoraj pozabil,

na odmaknjenem gozdnem lazu

imam v brezplačnem najemu rokovnjaški vrt,

tja vsak dan vztrajno lazim, tako odganjam smrt,

da malo počasneje plete mrtvaški prt.

 

Moja premičnina bo v žari končala,

pepel raztrosen čez hoste, košenine, globače domače,

iz njega bodo pesmi vzcvetele, pelod brale čebele,

veter bo žalostne rime tulil od pomladi do zime.

Pesniško dušico bom pa, kot sem že povedal,

ob koncu slovesa, ljubemu Bogu vrnil v nebesa.

 

Foto: Boštjan Grošelj