»Nekje preberem, da razposajenost (beri: divjanje) otrok vodi v povišano inteligenco. Potemtakem se ne bom (več) čudila. In še manj upravičeno sem jeznorita. Očitno se tudi moje otroče samo razvija. In kot je občutiti, v smeri hudo nadnormalno inteligentnega ajnštajnovskega bitja. Brr!
Z »Mami, danes dam zob pod povšter. A to ti pol darilo pustiš al’ res pride miška?«, se torek počasi zaključuje. »Ja, kake pa vendar sprašuješ, a mar Perkmandeljc pa Božiček ne obstajata? Nima mami tok časa.« »Ja, za Božička vem, sam jamskiga škrata mi boš pa ti pokazala. Se mor’š slikat z njim, da ga bom vid’la. Ker tist’, k’je bil pr’nas v šoli, je bil sam en stric t’ko oblečen.«
A bejž, za Perkmaldeljca še ni najbolj prepričana, z Božičkom sta pa best frenda. Ne, ne (z)morem več, še manj da hočem. Več kot prislužen počitek telesa in duha, za kar v veliki meri sploh nisem zaslužna sama.«
Tako med drugim piše v blogu Barbara Hanžič Visinski o času priprav na Zimski jamatlon na www.jamatlon.si.
ZT
