»Mislim, da bi Zemlji in naravi še največ pomenilo, če bi znali res opaziti njeno neverjetno raznovrstnost in lepoto. To so resnični čudeži, ki pa se dogajajo tako preblizu našega nosa ali še bližje, v nas samih, vsakodnevno in brez pompa, da jih niti ne opazimo. Ko pravimo, da je narava čudež, to ni samo prazna beseda. Vendar pa so tudi čudeži pokvarljivi, tako je dobro, da skrbimo za svoje okolje, svoj prostor, kjer živimo. Mi je pa vseeno všeč, če v mestu še kje leži kakšna smet, tako za dekoracijo, za »žmoht«, da ni prav vse tako pod kontrolo, tako po avstrijsko pošlihtano. Ta dan Zemlje bi moral biti v resnici vsak dan in ko pravimo da rešujemo zemljo, v resnici mislimo, da rešujemo sami sebe, ker Zemlja bo preživela prav vse, vprašanje je le, a z nami ali brez nas.«
Benjamin Kreže, slikar in režiser iz Trbovelj


»Glede na to, da še vedno nimam izpita za avto, je kolo oziroma zadnje čase predvsem rolka »longboard« moje prvo prevozno sredstvo, takoj za tem pa avtobus, vlak. Tako da ja, kar se tega tiče, sem kar “pridna”. Me sicer vsi redno opominjajo, da je že čas, da začnem voziti, ampak vseeno dvomim, da bo to kaj veliko spremenilo. Sem zagovornik, da se je po mestu še vedno najbolje premikati s kolesom. Definitivno tudi recikliram in bi zelo rada zmanjšala količino porabljene embalaže. Vse trikrat zapakirano je blazno tečna stvar. Čez teden sem na srečo obkrožena z ljudmi, ki se zavedajo pomena uživanja zdrave, ekološke in lokalno pridelane hrane. Doma pa itak, kar je na vrtu, je najboljše.«

Manca Trampuš, pevka in kitaristka zasedbe Koala Voice iz Zagorja


»Zemljo je potrebo ohraniti zanamcem. To je načelo, ki bi moralo biti upoštevano vedno in vsepovsod. S svojim obnašanjem dajemo vzor našim najmlajšim, pa naj bo to na področju voda, odpadkov in emisij toplogrednih plinov. Glede uporabe javnega prevoza, je potrebno pogledati več segmentov. Seveda pa, kadar je mogoče, uporabljam druga prevozna sredstva in ne svojega osebnega vozila.
Glede na to, da je večino potrošnih stvari možno po uporabi reciklirati, je pomembno njihovo pravilno ločevanje in tako omogočiti reciklažo. Vsekakor pa je največji problem v tem, kako so izdelki zapakirani. Za naše domače potrebe kupujemo lokalno pridelano hrano, kolikor je to mogoče. Seveda pa vsega ni možno, saj vemo, da Slovenija ni samozadostna v pridelavi hrane.«

Vili Petrič, direktor javnega podjetja Ceroz iz Hrastnika


»Zemlja in narava sta naše bogastvo, ki ju po mojem mnenju vsi premalo cenimo in se ne zavedamo v zadostni meri, da je od tega odvisno naše preživetje. Spoštujem naravo in okolje, skrbim za ločevanje odpadkov, smeti odlagam v za to namenjena mesta in ne v naravo. Doma varčujemo z energijo, vesela sem, da je naš blok dobil fasado, tako smo znižali porabo toplotne energije, uporabljam večinoma vrečke za večkratno uporabo,… to so le drobci v mozaiku.  Za pot v službo uporabljam avto in ga – priznam – ta trenutek še ne morem menjati za kolo ali javni prevoz, ker vsako jutro odpeljem še hči v vrtec. Kolikor je možno, kupujem lokalno hrano (npr. jabolka na tržnici), pri izbiri hrane raje posegam po izdelkih slovenskega porekla, še najraje pa imam pridelke z domačega vrta. Nisem pa navdušenec recikliranega pohištva ali oblačil iz druge roke, po pravici rečeno ne vem, če in koliko izdelkov, ki se reciklirajo, sploh imam doma.«

Polona Trebušak, organizatorka izobraževanja odraslih ZLU iz Trbovelj


»Dan Zemlje vsako leto zaznamujemo s kakšno akcijo, da bi pokazali spoštovanje do našega planeta. Menim, da je to enkrat na leto premalo. Premalo o tem razmišljamo vsak dan. Da moramo naše okolje in naravo pustiti še našim zanamcem in da imamo Zemljo samo v upravljanju in ne v lasti. Sam včasih sedem tudi na javno prevozno sredstvo (vlak). Pri izdelkih pa moram priznati, da sem zelo alergičen na pvc in take, ki se ne morejo reciklirati. Najraje imam stekleno,  papirno in pa lesno osnovo. Zelo pogrešam, da se ne odkupuje embalaža, ki se nabira v milijonih, kot so na primer plastenke, s katerimi nas danes zasipajo. Pri hrani pa sem zagovornik domače hrane, slovenske in to ne pridelane na  spornih (kemijsko onesnaženih) površinah. Premalo se zavedamo pomena domačih slovenskih izdelkov pri uporabi in porabi. Pomagamo domačim pridelovalcem in večinoma zaužijemo nesporno zdravo hrano. Zato jejmo slovensko in še vedno zelo kvalitetno hrano. Slovenija je na tem področju zelo bogata.«

Marjan Dolinšek, poslanec DZ RS SMC iz Zagorja

Prejšnji članekSamo še trije
Naslednji članekKoala Voice na turnejo po Vzhodni Evropi