Pater Karel Gržan je v zadnjih letih med najbolj prepoznavnimi duhovniki v Sloveniji tako z izdajo knjig kot s svojim delovanjem. V sredo, 5. januarja, je bil gost v Mladinskem centru Hrastnik.
Gržan je pisatelj, publicist, scenarist, raziskovalec in doktor znanosti s področja literarnih ved. Pred leti je opozoril nase z odkritjem dotlej neznanih gradišč v dolini Gračnice, ki so umeščena po zvezdnih koordinatah, in te najdbe opisal v knjigi V znamenju Oriona. Odmevna je bila tudi knjiga Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih.
Tokrat se je posvetil svojemu novemu delu Vstanimo, v suženjstvo zakleti. Pozdravila ga je Severina Trošt Šprogar, njegova dolgoletna prijateljica, ki ga je tudi povabila v Hrastnik. Govoril je v glavnem o odnosu do sebe in drugih ter o krematizmu (kopičenju dobička). Pravi, da je sebi dopustil, da nima občutka krivde, če dela napake. Tudi do drugih je treba ravnati enako. Ljudje se morajo zavedati, da so dobri, ker pa so rojeni v svet dvojnosti, »padajo« na naše in njihove, kar bo treba preseči in usmeriti energijo drugam, pravi Gržan. Raznolikost je potrebno sprejemati. »Ujeti se moramo v medsebojno sožitje – v tem je sreča,« poudarja.
Večkrat je poudaril tudi razliko med ekonomijo in krematizmom, kar je na dolgo utemeljil tudi v svoji novi knjigi. »Če poenostavim: ekonomija v družini pomeni, da poskrbimo za obleko, hrano in druge potrebne reči. Tako naj bi bilo tudi v ekonomiji, a se je izrodila v kopičenje denarja, hudega izkoriščanja narave, živali in ljudi. Sebe so razglasili za edini možen način napredka. V resnici je pa vse slabše. Uspešnost se meri po najšibkejših. O tem moramo glasno in brez strahu govoriti na vseh ravneh, saj je ta model zgrešen.« Ne strinja se niti z revolucijo, ki bi odpravila te nepravilnosti, saj zgodovina kaže, da so vse po vrsti neuspešne na dolgi rok.
Predlaga tudi drugačen model šolstva, kjer ne bi bilo toliko kopičenja informacij. »Preveč je odveč,« je prepričan. Prostor v šolah bi dal tudi logiki in medsebojnim odnosom oziroma sprejemanju sebe in drugih.
Fanči Moljk
