Pravkar ste prišli iz nakupovalnega centra. Ponosni ste nase, ponosni na svoj »ulov« – polne vreče oblačil. Že razmišljate, za katere priložnosti boste oblekli kak kos, kako ga boste skombinirali, morda ste celo že splanirali »selfie« v vašem novem oblačilu.
V resnici nakupi »hitre mode« – mode, ki se danes menjava skoraj tedensko – škodijo tako nam kot okolju. Kako?
Praznijo denarnico: Čeprav so kosi čedalje cenejši, nas trgovine odirajo že s količinami oblačil, za katere nas prepričujejo, da jih moramo imeti. V primerih bolj »visoke« mode pa so cene napihnjene ne zaradi višje kakovosti oblačil, ampak zato, ker je na njih prišita etiketa z imenom priznane znamke.
Onesnažujejo okolje: Tovarne, ki proizvajajo oblačila hitre mode, v okoliške vode spuščajo strupe. Blago je prepojeno s pesticidi in drugimi škodljivimi kemikalijami, ki pronicajo v naša telesa. Odpadno blago tovarne odmetavajo na odlagališča, kjer dež spira kemikalije naravnost v zemljo in s tem v živež tamkajšnjih prebivalcev.
Povzročajo trpljenje delavcev: Niso redki primeri, ko se slabo zgrajene tovarne porušijo in za seboj potegnejo tudi delavce. Ti ne morejo pobegniti niti skozi okna, saj so na oknih nekaterih tovarn nameščene rešetke. Zakaj? Da delavci zaradi neznosnih delovnih pogojev, ne bi skakali v smrt.
Kaj lahko storite?
1. Oblačila ponosite do konca: Kar 95 odstotkov oblačil, ki jih zavržemo, je mogoče reciklirati ali popraviti. Večina kosov, ki na letni ravni pristanejo v smeteh, je še uporabna – odvrgli smo jih zgolj zato, ker smo se jih naveličali. Oblačila, ki jih kupite, ponosite do konca, če pa vam niso več prav ali ne ustrezajo več vašemu stilu, jih podarite prijateljem, sorodnikom ali odnesite v trgovino z oblačili iz druge roke.
2. Popravite: Če še malce ostanemo pri zgornji trditvi, se vam je že kdaj zgodilo, da ste na najljubši srajci opazili drobceno luknjo in jo brez pomisleka vrgli v smeti? Zakaj le? Upam si trditi, da lahko, tudi če niste še nikoli držali v roki šivanke, popravite večino napak, ki se z redno uporabo pojavijo na oblačilih. To so odpadli gumbi, drobne luknjice in šivi, ki so popustili. Na moji spletni strani www.manjsmetimanjskrbi.si najdete kar nekaj napotkov za poživitev starih čevljev, za popravilo strganih hlač in podobno.
Ne bojte se vsaj poskusiti. Če vam ne uspe, lahko za pomoč prosite koga bolj izkušenega ali (le v skrajnem primeru) kos vendarle odvržete.
3. Kupujte iz druge roke: Preko spleta ali v fizičnih prodajalnah. Predsodki glede kupovanja iz druge roke so odveč. Takšna oblačila so seveda mnogo cenejša, iz njih pa so se v večjem delu že izprale kemikalije, s katerimi so jih obdelali v tovarnah. Če vas skrbi, da bi vas na cesti v »njenem« puloverju opazila soseda, le pomislite, koliko enakih kosov oblačil prodajo večji ponudniki hitre mode, kot so H&M, Zara in podobni.
4. Kupujte trajnostno: Na tržišču obstaja veliko znamk, ki izdelujejo oblačila iz organskih materialov, delavci pa so za svoje delo tudi pošteno plačani. Kose, ki jih ne morete oziroma nočete kupovati iz druge roke (v mojem primeru je to gotovo spodnje perilo), kupujte od trajnostnih proizvajalcev.
5. Zavrnite vrečko: Razumljivo je, da si kosov iz trgovin, ki prodajajo oblačila iz trajnostnih materialov, ne moremo privoščiti prav vsi. Če se po kak kos že odpravite v »navadno« trgovino, naredite vsaj minimum – na internetu si poglejte, katere trgovine so najhujši onesnaževalci in se jih izognite, poskrbite, da pakiranje kupljenih oblačil ne vsebuje plastike (primer so nogavice, ki včasih visijo na majcenih plastičnih obešalnikih), zavrnite vrečko, če vam jo ponudijo in, kot pravi 1. točka, kupljeno tudi izrabite do konca.
Martina Drobne (Manj smeti – Manj skrbi)
www.manjsmetimanjskrbi.si
